Individualizacija človeških snovi

Kar se odvija znotraj človeka pri prebavi hrane in uporabi prehranskih snovi za obnovo telesa, niso le fiziološko-kemični procesi, kajti v njihovem ozadju delujejo človekova ego-organizacija, astralno telo in eterično telo. S pomočjo uničevalnih procesov razgradnje, ki potekajo v prebavnem traktu, ti človeški člani odstranijo iz hrane tuje duhovne sile, tuje astralne sile in tuje eterične sile. Končni rezultat je ‘mrtva’ mineralna snov, ki se nato vsrka v našo kri in ​​limfo ter se postopoma prežame z našim lastnim eteričnim telesom, lastnim astralnim telesom in lastno ego-organizacijo, preden postane del našega organizma. Vendar pa brez ustrezne dejavnosti prebave hrane ni možno izvajati ustrezne izgradnje telesa; razlog je v temu, da mi prejemamo sile, ki omogočajo dejavnosti oživljanja, ‘poduševljanja’ in individualizacije snovi, ki postanejo del našega telesa, iz dejavnosti razgradnje v prebavnem traktu.

Uvodno branje:

♦ ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

Drug svet znotraj človeškega organizma

V prehranskem principu PREHRANA KOT MOST DO SVETA so predstavljeni trije načini, preko katerih vstopa zunanji svet v človeško bitje na fizičnem nivoju: preko čutnih vtisov, dihanja in prehranjevanja. Vendar pa se moramo obvarovati pred naslednjo poenostavitvijo, ki je vsesplošno razširjena: Običajno si "zlahka predstavljamo, da to, kar obstaja v človeški okolici – kar pripada mineralnemu, rastlinskemu in živalskemu kraljestvu in se nato vzame v telo – da se ti zunanji materialni procesi, ki jih preiskujejo fiziki, kemiki in tako naprej, preprosto nadaljujejo na enak način v samem človeku. Vendar pa to ne drži, kajti jasno nam mora biti, da je znotraj človeške kože in v notranjih procesih vse drugače kot zunaj nje in da se notranji svet popolnoma razlikuje od zunanjega sveta. Vsak proces, ki poteka zunaj v naravi, se spremeni, ko se pojavi v človeku; v človeku je prežet z dušo; je duhovni proces." [1]

Kaj to v resnici pomeni? "Ko opazujemo človeka kot fizični organizem, se moramo zavedati, da znotraj tega fizičnega organizma delujejo ostali trije člani kot principi oblikovanja in arhitekti. Vendar pa princip oblikovanja fizičnega organizma deluje samo v fizičnem delu človeka, v drugem delu je v bistvu aktivno eterično telo, spet v drugem delu astralno telo, in spet v naslednjem delu je aktiven človekov ego." [2] To pomeni, da znotraj človeka veljajo zemeljski zakoni samo za njegov fizično-mineralni del, medtem ko so drugi deli pod vplivom kozmičnih sil in zakonov. V principu PREHRANA KOT NADČUTNA DEJAVNOST je opisano, da "so v dejavnosti prehranjevanja fizične snovi podvržene delovanju astralnega in eteričnega" [3] telesa človeka. In preko elementa toplote je aktivna v procesih prehranjevanja tudi ego-organizacija človeka. [4]

Iz tega razloga moramo razlikovati med procesi, ki jih opazujemo zunaj v naravi, in med alkimističnimi procesi znotraj človeka – to je fiziološkimi in kemičnimi procesi, ki so prežeti s človekovo ego-organizacijo, astralnim telesom in eteričnim telesom. [5] Vendar pa obstaja vmesni prostor – prostor, ki ga imamo v sebi, ki pa hkrati še vedno pripada zunanjemu svetu. To je naš prebavni trakt, dolga cev, ki teče skozi naše telo in je ločena od našega notranjega okolja s steno, ki jo lahko imenujemo tudi 'notranja koža'. [6] Torej, kadar imamo hrano v našem prebavnem traktu, je hrana v našem telesu, vendar še ni postala sestavni del našega telesa. Šele ko snovi iz hrane preidejo skozi stene tankega črevesa v krvni in limfni obtok, šele tedaj zares vstopijo v naš organizem. To razlikovanje moramo imeti v mislih, ko primerjamo metabolične procese in dejavnosti v prebavnem traktu z metaboličnimi procesi in dejavnostmi znotraj našega organizma, ki ga obdaja koža na obeh straneh, tako na zunanji kot na notranji strani. Koža je meja, ki določa obseg tega, kar nam dejansko pripada kot naše fizično telo. Vse ostalo pripada zunanjemu svetu.

Potemtakem se moramo zavedati, da takrat, ko uživamo jedi, "jih sprejemamo v naš organizem take, kot so zunaj v okoliški naravi, morda le nekoliko spremenjene – pripravljene kvečjemu s kuhanjem. Vendar pa morajo biti naša živila izpostavljena velikim spremembam znotraj našega organizma, zato da lahko zadovoljijo naš organizem in da postanejo znotraj njega, tako rečeno, človeška. To kar postane hrana znotraj nas, to ne bi mogla nikoli postati preko zunanjih procesov. Mi lahko preučujemo snovi v naši hrani na najraznovrstnejše načine v kemijskih laboratorijih, ampak to kar se zgodi s hrano, ko prispe v naš prebavni aparat, to se ne more nikoli zgoditi v laboratoriju." [7]

Kaj je to, kar omogoča, da "se jedi dejansko spremenijo v nekaj povsem drugega od tega, kar so bila prvotno, ko so bila še zunaj?" [8] Iz opisa štiridelne narave prave hrane je razvidno, da vsebuje vsako živilo poleg fizičnih snovi, ki jih pozna moderna znanost, tudi druge lastnosti, ki so posledica prisotnosti eteričnih, astralnih in duhovnih sil specifične rastlinske ali živalske vrste, ki je vir naše hrane. Sedaj si bomo ogledali procese v prebavnem traktu in znotraj človeškega organizma, ki prispevajo k temu, da ne pride zgolj do kemičnega, temveč do alkimijskega preoblikovanja snovi, ki jih prejemamo z našo hrano.

Uničevalne dejavnosti v prebavnem traktu

V prehranskem principu POLNOVREDNA IN RAFINIRANA HRANA je na voljo kratek povzetek razgrajevalnih procesov v prebavnem traktu z znanstvene perspektive. Tu je sedaj na voljo duhovno-znanstvena razlaga o tem, zakaj mora vsa hrana, ki jo jemo, iti skozi vse te uničevalne procese, preden se lahko absorbira v naš notranji svet.

1. Deformiranje: Uničevanje tujih (duhovnih) oblik hrane

Če primerjate hrano v ustih, s tem, kar je bila le nekaj minut nazaj na krožniku, potem je očitno, da smo popolnoma uničili zunanjo obliko jedi, kot tudi obliko sestavin v živilih, kot so razrezana zelenjava, koščki sadja ipd. Seveda to velja le, če smo hrano temeljito prežvečili! Čeprav se v ustih dogaja tudi prva faza kemične razgradnje ogljikovih hidratov, je očitno, da je glavna prebavna dejavnost ust žvečenje, s pomočjo katerega se zaužite jedi spremenijo v brezoblično kašasto snov. To kaže, da naš Jaz ne prenaša ničesar, kar ima obliko, ki pripada drugemu živemu organizmu. S posredovanjem žvečenja se odstrani individualna narava rastlinske ali živalske vrste, od koder prihaja določeno živilo. To je dejavnost našega običajnega ega, edinega zavestnega dela naše ego-organizacije, v procesih razgradnje hrane.

2. 'Razduševljanje': Odstranjevanje tujih astralnih sil iz hrane

V želodcu je hrana podvržena nadaljnjim procesom uničevanja. Tu deluje človekovo astralno telo s pomočjo klorovodikove kisline. Izid kemične razgradnje hrane v želodcu je odstranitev tujih astralnih snovi, ki so prisotne v njej. To je potrebno storiti zato, ker človek ne more v sebe sprejeti astralnosti, ki pripada drugim oblikam življenja. Astralno telo je nosilec duševnega življenja pri ljudeh in živalih, medtem ko je pri rastlinah aktivna astralnost v procesih cvetenja ter razvoja sadeža in semen – to je v procesih, ki vodijo do tvorbe rastlinskih beljakovin. [9] Zaradi tega se proces odstranjevanja astralnega telesa iz hrane v želodcu lahko imenuje tudi 'razduševljanje' – še posebno v primeru hrane živalskega izvora, kjer je prisotno veliko astralnosti. [10] To dejavnost našega astralnega telesa, v sodelovanju z nezavedno ego-organizacijo, v procesih razgradnje hrane. 

3. Ubijanje: Odstranjevanje tujih eteričnih sil iz hrane

Dvanajsternik je naslednja postaja, kjer se odvijajo intenzivni procesi razgradnje hrane, tokrat ob pomoči prebavnih sokov iz žolčnika in trebušne slinavke. Znanost nam odkriva, da se tu razkrajajo maščobe, medtem ko nam duhovna znanost razkriva, da je tu zaposleno naše lastno eterično telo z odstranjevanjem tujega eteričnega telesa iz hrane. Ta dejavnost se imenuje 'ubijanje' zato, ker je eterično telo tisto telo, ki omogoča življenje, njegova odstranitev pa pomeni smrt za katerikoli živ organizem, ne glede ali je to slon ali mikroorganizem. V tem primeru imamo preobrazbo iz žive snovi v 'mrtvo' mineralno snov. To je dejavnost našega eteričnega telesa, v sodelovanju z našim astralnim telesom in z nezavedno ego-organizacijo, v procesih razgradnje hrane.

Sedaj lahko povzamemo zgoraj navedene procese: "Vse zunanje snovi, ki jih vzamemo vase, morajo izgubiti svojo individualnost. Mi ne moremo sprejeti zelja, špinače, krompirja in ostalega (v originalni obliki), kajti če bi to storili, ne bi mogli obdržati svoje lastne individualnosti nedotaknjene. Zato jih razgradimo in uničimo. Mi razgradimo tako astralne kot eterične sile, tako čutečo snov živalskega kraljestva, kot tudi živo snov rastlinskega sveta. Te sile in snovi so uničene, tako da želodčna kaša ni več živa snov, ali astralna snov, ampak mineralizirana fizična snov." [11]

Kaj se v nadaljevanju zgodi z "želodčno kašo, s to brezoblično snovjo? Le-ta potuje naprej skozi črevesje. Vse, kar lahko predstavlja hranljivo snov za človeka, preide v telo skozi miniaturne organe, ki se imenujejo črevesne resice, z namenom, da služi kot hranljivi sokovi za obnovo telesa. To je ena izmed snovi, ki jih imamo v telesu in ki jo imenujemo trebušna mezga." [12] Tako lahko rečemo, da želodčna kaša predstavlja končni izdelek vseh prebavnih procesov razgradnje, ki se nato loči na:

Ustvarjalne dejavnosti znotraj naše kože

Eden glavnih rezultatov procesov uničevanja v prebavnem traktu je preobrazba živih organskih molekul (beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov) v mrtve anorganske molekule (aminokisline, maščobne kisline itd.), ki lahko vstopijo v naš limfni in krvni obtok. Vendar teh snovi naš organizem ne more uporabiti takšnih kot so, temveč jih mora znova preoblikovati – tokrat v nasprotni, ustvarjalni smeri.

1. Oživljanje: prežemanje snovi z eteričnim telesom

V tankem črevesju se prebavljena hrana v obliki želodčne kaše približa črevesnim resicam, "ki prenašajo izbrana hranila iz črevesja v limfne žile in v krvne žile. Na tej poti se mora dogoditi ponovno oživljanje hrane. Živila morajo najprej znotraj nas postati mrtva in potem jih je potrebno ponovno oživiti. Človek v svojem organizmu ni zmožen prenašati nadaljevanja tistega življenja, ki obstaja v živali ali rastlini, iz katere smo vzeli hrano. To, kar smo vzeli vase, mora prevzeti naše lastno eterično telo in ponovno oživiti. Biti ponovno oživljen pomeni, da človeško eterično telo prevzame" [13] mineralne snovi in jih prežame s svojimi lastnimi eteričnimi silami. Naše telo je živ organizem, ki lahko za svoje delovanje uporablja le žive snovi. Vendar pa so sedaj te snovi prežete z našim lastnim eteričnim telesom, ne pa z tujim eteričnim telesom, kot je bil to primer, ko je hrana vstopila v naša usta. To prežemanje snovi je ena od ključnih dejavnosti našega eteričnega telesa za ustrezno prenovo fizičnega telesa.

2. 'Poduševljanje': prežemanje snovi z astralnim telesom

Naslednja dejavnost je prežemanje oživljenih snovi z lastno astralnostjo; na ta način se žive snovi dvignejo na nivo čutečih snovi. "V nadaljevanju je treba tisto, kar je bilo prevzeto s strani našega eteričnega telesa in prežeto s kisikom, vstaviti v astralno telo. Na ta način je tisto, kar je človek sprejel vase kot hrano, dvignjeno do točke, kjer je vzeto v astralnost – v astralno telo človeškega organizma." [14] Šele potem so lahko te snovi koristne za nas. Če ne bi najprej odstranili tujo astralnost in jo sedaj nadomestili z lastno astralnostjo, bi čutili, kot da imamo v sebi 'tujek'. To prežemanje snovi je ena od ključnih dejavnosti našega astralnega telesa za ustrezno prenovo fizičnega telesa.

3. Individualizacija: prežemanje snovi z ego-organizacijo

Zadnjo dejavnost, ki jo mora storiti organizem, je prežemanje žive in čuteče snovi z silami ega – da vtisne, tako rekoč, na vsako snov, ki je v notranjosti našega telesa, individualni pečat. "Najprej imamo hranila, ki so vodena do točke, kjer so ubita, in potem – ko so potisnjena v smeri limfe in ponovno oživljena – jih lahko prevzame eterično telo. Nato je vse to vodeno v astralno telo. Zdaj pa je potrebno vključiti še ego. Vse, kar je v našem organizmu, mora sprejeti tudi ego." [15] To pomeni, da mora naša ego-organizacija prežeti vse snovi, ki bodo postale sestavni del našega telesa s svojimi lastnimi silami. Šele potem lahko naš organizem uporabi to tako, da lahko služi našemu individualnemu bitju na najprimernejši način. To prežemanje snovi je ena od ključnih dejavnosti našega ega za ustrezno prenovo fizičnega telesa.

Kje znotraj našega notranjega sveta potekajo ti alkimijski procesi preobrazbe hrane in kateri organi sodelujejo pri tem? Najprej "moramo razumeti, da človekovi notranji organi – jetra, pljuča, ledvice in podobno – predstavljajo centre, ki so prežeti na raznovrstne načine z eteričnimi in astralnimi silami, in znotraj katerih ego-organizacija deluje na različne načine." [16] V našem telesu "obstajajo organi, ki jih moramo prepoznati kot tiste, ki jih predvsem določa sistem sil eteričnega telesa; in ostali, ki so določeni skozi tokove ali sile, ki prihajajo iz astralnega telesa; obstajajo pa tudi organi, ki so v največji meri določeni s tokovi ega." [17]

V okultni fiziologiji razločimo sedem notranjih organov, ki se imenujejo 'notranji planetni sistem': srce, pljuča, ledvice, možgani, jetra, žolčnik in vranica. Ti organi sodelujejo v zgoraj opisanih alkimijskih procesih ustvarjanja človeških snovi. "Takoj ko limfne žile prejmejo trebušno mezgo, jo vodijo navzgor skozi prsni mezgovod. Prsni mezgovod jo nosi gor v srce. Iz srca gre v naš pljučni sistem, v katerem prejme oživljajoče lastnosti kisika preko ritmičnega sistema. Na ta način je fizična trebušna mezga dvignjena v sfero žive snovi. Zatem jo prevzame drug sistem. V tej fazi ne moremo ostati zgolj znotraj anatomske zgradbe. Eterične, astralne in ego sfere so vstavljene v različne organe, vendar se kot procesi ne prenehajo tam, kjer se zaključijo fizični organi. [18] Vse kar je povezano z ledvicami in s cerebrospinalno tekočino je neke vrste fizična senca tistega procesa, ki sedaj prevzema živo snov in jo prežema s silami dušika, zaradi česar jo spreminja v čutečo snov. Zatem jo naslednji niz procesov, ki jih fizično predstavljajo jetra, žolčnik in vranica, še dodatno dvigne, tako da s pomočjo vodika postane snov, ki lahko nosi ego." [19] Tako lahko povzamemo:

Ustvarjalni procesi kot odsev uničevalnih procesov

S pomočjo gornjih opisov smo lahko spoznali, da "človek od zunanjih materialnih snovi vzame vase dejansko le mineralne sestavine. Človek v resnici ne more od zunaj vzeti ničesar živega, ničesar astralnega; kar vzame vase od zunaj, mora najprej preoblikovati s svojimi sistemi organov na tak način, da lahko to zatem prevzame v svoj lastni eterični, v svoj lastni astralni in v svoj ego sistem." [21] Skozi ta proces nenehno obnavljamo naš fizični organizem, kajti naši organi so izpostavljeni nenehnemu procesu uničevanja. Na primer, "takšen organ, kot je želodec, je popolnoma uničen v teku sedmih ali osmih let. Njegova snov se popolnoma izgubi in se vedno znova obnovi." [22] To dogajanje se odvija s pomočjo katabolnih in anabolnih procesov, dveh polarnih dejavnosti metaboličnega sistema. V našem organizmu smo potemtakem stalno izpostavljeni procesom razgradnje in izgradnje telesnih organov in tkiv.

Tega dogajanja ni mogoče pravilno razumeti brez upoštevanja ZEMELJSKEGA PREHRANSKEGA TOKA in KOZMIČNEM PREHRANSKEGA TOKA. Poznavanje teh tokov nam omogoča, da prepoznamo Uničevalne dejavnosti v prebavnem traktu kot del zemeljskega prehranskega toka in Ustvarjalne dejavnosti znotraj naše kože kot manifestacijo kozmičnega prehranskega toka. Vendar pa obstaja zelo pomemben zakon, kako sta povezani ti dve skupini alkimijskih dejavnosti preko njihovih nadčutnih sil. Če primerjamo beljakovine – eno od glavnih prehranskih sestavin – z mineralom v obliki soli, vidimo da takrat, ko "človek vzame sol v svoje telo, se ta dejansko spremeni samo na ta način, da se raztopi. V nasprotju s tem se beljakovine – ki jih na primer najdemo v kokošjem jajcu in tudi v rastlinah – v človeškem telesu takoj uničijo; beljakovine ne ostanejo več beljakovine. Vendar pa je človek porabil sile, ki so potrebne, da se uniči te beljakovine, in posledica tega je, da spet prejme moči za proizvodnjo lastnih beljakovin zato, ker je pred tem uničil beljakovine v hrani. Na tak način izdela človek svoje beljakovine. Vendar pa jih ne bi naredil, če ne bi prej uničil beljakovin," [23] ki jih je zaužil s svojo hrano.

Tu imamo pravilo za ustrezno ustvarjanje naših lastnih beljakovin, ki so glavna snov v našem telesu. Vendar pa to pravilo ne velja le za aktivnosti na nivoju eteričnega telesa, temveč tudi za aktivnosti na nivoju astralnega telesa in ego-organizacije. "Seveda je pomembno to, kar jemo. Vendar pa večina tistega, kar zaužijemo na dnevni osnovi, ne obstaja zato, da se vsrka v telo in deponira kot snov. To je tam zato, da posreduje svoje sile telesu, da spodbudi telo k dejavnosti." [24] Potemtakem prispemo do uvida, da preko uničevalnih aktivnosti v prebavnem traktu naš organizem prejema primerne nadčutne sile, ki mu omogočajo, da iz kozmičnih etrov ustvari svoje snovi. Le na ta način smo sposobni ustreznega izvajanja alkimijskih procesov oživljanja, 'poduševljanja' in individualizacije vseh snovi, ki sestavljajo naše fizično telo.

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

S pomočjo tega prehranskega principa lahko razumemo velik pomen prebavnih aktivnosti. Materialistični pristop k prehrani se osredotoča skoraj izključno na raziskovanje snovi in njihovo kemično razgradnjo. Toda duhovno-znanstveni pristop razkriva razloge, zakaj je pomembno, da se hranimo na tak način, da spodbujamo naše prirojene sile, ki so dejavne pri razgradnji hrane v prebavnem traktu. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo vsakovrsten zdravstvene težave in bolezni, ne le v prebavnem traktu, temveč tudi v delovanju metaboličnih procesov, ki se vpleteni v vzdrževanje in obnovo telesa. Glede tega so še posebno nevarne industrijsko pripravljene mešanice vseh osnovnih hranil, ki jih samo zmešamo z vodo in zaužijemo. Čeprav v tem primeru telo dobi vse osnovne hranilne snovi, pa nam mora biti jasno, da organizem pri tem ne izvaja veliko dejavnosti razgrajevanja. Vse, kar je potrebno, je raztopitev teh snovi in potem se že lahko prenesejo v kri in limfo. [25]

Katera živila zaposlujejo naše dejavnosti prebave na najboljši način? Najprej so to polnovredna živila, ki potrebujejo večji obseg razgradnje od rafiniranih živil, preden se mineralna hranila vsrkajo v kri in limfo. Sledijo naravna živila, ki niso obremenjena s kemičnimi ostanki in dodatki, ki delujejo v prebavnem traktu tako, da spreminjajo njegovo kemično okolje in s tem ovirajo normalne dejavnosti razgrajevanja. Poleg tega naravna živila vsebujejo precej večjo vsoto eteričnih sil, ki nas v večji meri spodbujajo pri izgradnji naših lastnih snovi, kot je to v primeru konvencionalnih živil. V tej povezavi je še posebno problematična genetsko modificirana hrana in hibridne sorte rastlin z nizkim nivojem življenjskih sil.

Poleg rafiniranja je potrebno opozoriti še na en vidik sodobne predelave hrane. Dejstvo je namreč, da je vsa sodobna industrijska hrana pretirano predelana, in sicer do te mere, da potrebujemo le majhno količino prebavnih sil za njeno razgradnjo. Takšno hrano lahko imenujemo 'pred-prebavljena hrana', saj je že bila 'razgrajena', 'razduševljena' in 'ubita' v tovarnah hrane do te mere, da ne more več ustrezno prehranjevati ljudi – in vse to zgolj zaradi cilja, da bi bila udobna, ko jo zaužijemo. Vendar pa ni vedno koristno, če človeka razbremenimo njegovega dela, kajti to, kar je na kocki, je pravilna obnova našega fizičnega telesa. Naše telo lahko obnovimo bodisi tako, da bo služilo našim individualnim potrebam na najboljši možni način, ali pa tako, da nas bo oviralo pri doseganju tega, kar želimo postati.

♣ Za seznam živil, ki v optimalni meri spodbujajo dejavnosti razgradnje, glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO'

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Rudolf Steiner, Dornach, 10.11.1923; Harmony of the Creative World,  Rudolf Steiner Press, 1945
  2. Rudolf Steiner, Berlin, 13.12.1906; www.rsarchive.org
  3. Rudolf Steiner, Stuttgart, 16.10.1923; Deeper Insight into Education, Anthroposophic Press, 1983
  4. Tu bi lahko nekdo upravičeno ugovarjal, da smo ljudje bitja, ki se ne zavedajo aktivnosti prehranjevanja, ki se dogajajo znotraj našega organizma, in zaradi tega naš Jaz oz. ego ne more sodelovati v njih. Odgovor na ta ugovor najdete v uvodnem tekstu DVOJNA NARAVA ČLOVEŠKE INDIVIDUALNOSTI. Osnovna razlaga povezave ega in toplote je na voljo v principu PREHRANA IN SAMOZAVEDANJE.
  5. Alkimistični proces je fizični ali fiziološki proces, ki je prežet z dušo in duhom. Medtem ko so pristni alkimisti v srednjem veku pri opravljanju kemijskih eksperimentov lahko dosegli to stanje s pomočjo kontemplacije in meditacije, pa ljudje nenehno opravljamo alkimistične procese znotraj našega organizma zaradi dejstva, da je naše fizično telo prežeto s tremi višjimi člani – z eteričnim, astralnim in duhovnim članom (ego-organizacijo).
  6. Čeprav se zgradba kože prebavnega trakta razlikuje v različnih delih trakta, imajo vse vrste kož skupne značilnosti. Ena od glavnih funkcij kože je, da preprečuje zaužitim prehranskim snovem vstop v kri in limfo. Samo v tankem črevesju lahko del teh snovi preide to oviro. Enako zaščitno funkcijo izvaja tudi naša zunanja koža.
  7. Rudolf Steiner, Dornach, 22.10.1922; Spiritual Relations in the Human Organism, Mercury Press
  8. V istem delu
  9. Kadarkoli živ organizem tvori beljakovine, to lahko stori le s pomočjo dušika in njegove povezave z astralnimi silami. Vendar pa obstaja razlika med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami zaradi dejstva, da v živali astralno telo prežema njen organizem, medtem ko pri rastlinah astralnost deluje od zunaj. Povezava med dušikom in astralnimi silami je predstavljena v uvodnem tekstu KOZMIČNO POREKLO ŽIVIH SNOVI.
  10. Zaradi istega razloga, kot je podan v gornji opombi, je v živalski hrani prisotno mnogo več astralnosti kot v rastlinski hrani, ki je v največjem delu sestavljena iz ogljikovih hidratov. Astralnost je v manjši meri prisotna le v rastlinski hrani, ki vsebuje veliko beljakovin, kot so npr. stročnice. Pri hrani živalskega izvora so izjema mleko in jajca, ker so pri njihovem nastanku v glavnem dejavne eterične sile živali. Za dodatno razlago glej prehranski princip RASTLINSKA IN ŽIVALSKA HRANA.
  11. Karl König, Earth and Man (poglavje The Earthly & Cosmic Nutritional Streams), Bio-Dynamic Literature Wyoming, USA, 1982
  12. Rudolf Steiner, Berlin, 6.01.1908
  13. Glej opombo 7
  14. Glej opombo 7
  15. Glej opombo 7
  16. Gerhard Schmidt, The Dynamics of Nutrition (3. poglavje), Bio-dynamic Literature, USA, 1980
  17. Rudolf Steiner, Prague, 24.03.1911; www.rsarchive.org
  18. Z duhovno-znanstvene perspektive je vsak fizični organ materialni izraz specifične kombinacije eteričnih, astralnih in duhovnih sil, ki delujejo znotraj in skozi njega. Fizični organ je 'sidro' za določeno nadčutno polje sil, vendar pa se to energetsko polje lahko razteza preko celega telesa in tako vpliva na dogajanja v drugih delih telesa.
  19. Glej opombo 11
  20. Ti organi so na glavni sliki označeni z planetarnimi simboli, saj okultna fiziologija priznava njihove nadčutne povezave s planeti. Te povezave so predstavljene v prehranskem principu USKLAJEVANJE S SEDMIMI ŽITI.
  21. Glej opombo 7
  22. Glej opombo 7
  23. Rudolf Steiner, Dornach, 2.08.1924; Drugs, Poisons, Suicide, Alcohol, Stimulants, Digestion, Foods in the Light of Spiritual Science, odlomki iz del Rudolfa Steinerja; izbral, prevedel in izdal Richard Lewis, ZDA, brez datuma
  24. Rudolf Steiner, Koberwitz, 12.06.1924; Agriculture, Bio-dynamic Farming and Gardening Association, USA, 1993
  25. Čeprav takšne prehranske mešanice niso primerne za vsakodnevno prehrano ljudi, pa to ne pomeni, da se ne morejo uporabiti za določen čas kot pomoč pri odpravljanju določenih zdravstvenih težav in bolezni. Na koncu koncev, vsa zdravila so zdravila le zato, ker so bile pred tem izbrane snovi ustrezno predelane s ciljem, da olajšajo ljudem izvajanje določenih procesov v telesu, s katerim imajo težave.