Kri kot fizični instrument ego organizacije
Kot je opisano v ŠTIRIDELNI NARAVI ČLOVEKA, "je človek
sestavljen iz fizičnega telesa, življenjskega ali eteričnega telesa, in
astralnega telesa, in v teh treh človeških telesih živi 'Jaz' kot
najbolj notranji del bistvene narave človeka." [1] Brez znanja o našem 'Jazu' ne moremo pravilno razumeti, kaj nas
loči od ostalih živih bitij. Preden se lotimo opisa nekaterih osnovnih
dejavnosti človekovega 'Jaza' ali ega, se moramo zavedati, da "nevidna
narava človeka, tj. njegov ego, njegovo astralno telo in njegovo
eterično telo, delujejo skozi človekovo vidno naravo; torej tisto, kar
se ne kaže na zunaj, deluje skozi tisto, kar se razodeva. Vendar je
način, na katerega tisto, kar ni vidno, deluje skozi tisto, kar je
vidno, zelo zapleten. Ampak, če bomo korak za korakom spoznavali
različne dele teh zapletenih procesov in jih postavili skupaj, bomo na
koncu dosegli celovit pogled na bitje človeka. Vendar bo le-ta tudi v
tem primeru vedno ostal nepopoln, saj je bitje človeka neskončno
zapleteno. Kljub vsemu si lahko pridobimo določeno osnovno znanje o
človeški naravi, ki služi kot dober temelj za samospoznanje."
[2]
Začnemo lahko s spoznanjem, da je "človek, v skladu z znanstvenimi
rezultati današnjega časa, precej nagnjen k temu, da razume svoj organizem
docela materialistično. Čeprav ne vedno v teoriji, pa imajo praktični
postopki, ki se izvajajo (v povezavi s telesom), v večji ali manjši meri v
njihovem ozadju nezavedno mišljenje, da je človeški organizem bolj ali manj
sestavljen iz fizičnega telesa in kemičnih snovi, ki delujejo medsebojno
druga na drugo. (V resnici) je fizično telo, takšno kot stoji pred nami,
izraz vseh delov človeka, tudi nevidnih članov človekove narave.
To fizično
telo je sestavljeno iz istih kemijskih snovi, kot jih najdemo vsepovsod v
naravi. Vendar ima človeško bitje tudi višje člane. Že naslednji del
človeškega bitja je nadčuten; ima višjo realnost od fizičnega telesa.
Eterično telo v bistvu stoji za fizičnim telesom; v celotnem življenju se
bori proti razpadu fizičnega telesa. Živčni sistem je izraz astralnega
telesa; astralno telo je njegov spodbujevalec in graditelj. Tako kot uro ali
napravo izdela urar ali mehanik, prav tako astralno telo zgradi živčevje. In
svojska zgradba človeškega krvnega obtoka, dejavnosti krvi, je zunanji izraz
ega, nosilca zavesti o sebi. Na ta način je fizično telo človeka v določenem
smislu prav tako štiridelno:
- čutila so izraz izključno fizičnega telesa;
- žleze z notranjim izločanjem (to so tisti člani znotraj fizičnega
telesa, ki služijo prehranjevanju, razmnoževanju in življenju v širšem
smislu) so izraz eteričnega telesa;
- živčni sistem je izraz astralnega telesa;
- in krvni obtok je izraz ega."
[3]
Član, ki nas naredi človeka, je "nosilec ega, nosilec zavedanja samega
sebe, s čimer je človek krona stvarstva in se dviga nad vse zemeljske
stvari, ki ga obdajajo."
[4] Naš 'Jaz' – duhovno jedro našega bitja – nam omogoča, da se zavedamo
našega individualnega obstoja in da lahko razmišljamo o naših aktivnostih.
Prisotnost 'Jaza' nam omogoča, da se zavedamo samega sebe kot ločenega bitja
v odnosu do preostalega sveta. To je možno zaradi obstoja visoko razvitih
možganov s pripadajočimi čutili, ki nam omogočajo, da zaznavamo zunanji svet
na najrazličnejše načine.
[5] "V vsakdanjem življenju proces zaznavanja poteka tako, da se vsak
vpliv prenaša preko živcev in vpisuje v kri, kot na tablo, in na ta način se
vtisi zapisujejo v instrument ega. (Na primer), ko imamo barvni vtis, ki smo
ga prejeli skozi oko, le-ta preide v vidni živec, naslika samega sebe na
'tablo' krvi, in tako občutimo, kar izrazimo kot dejstvo, ko rečemo: Jaz
vidim rdeče."
[6]
Seveda je to nadčutni proces, saj za našo budno zavest potrebujemo
sodelovanje ega in astralnega telesa, vendar to sodelovanje ne bi bilo
mogoče brez obstoja krvnega obtoka in živčevja. In teh ne bi bilo brez
temeljev, ki jih zagotavlja sodelovanje eteričnega in fizičnega telesa.
Na ta način "človek stoji pred nami s tremi nevidnimi člani
(eterično telo, astralno telo, ego) in enim
vidnim članom (fizično telo). Vsi štirje vedno delujejo eden z drugim in drug znotraj
drugega. Vsi delujejo na vsakega posameznega in vsak posamezen deluje na
vse ostale."
[7]
Zavestna in nezavedna ego-organizacija
Sedaj lahko nadaljujemo z ugotovitvijo, da je "vsakemu bolj ali manj
znano, da je instrument tako imenovanih višjih duševnih dejavnosti v
določenem oziru v možganih – da so te višje duševne dejavnosti uravnavane iz
organov v možganih. Poleg tega je znano, da so bolj nezavedne duševne
aktivnosti uravnavane iz hrbtenjače – to so tiste duševne dejavnosti, pri
katerih je zelo malo preudarjanja med sprejemom zunanjega vtisa in ukrepom,
ki mu sledi."
[8]
Iz hrbtenjače izhajajo na razvejan način številni živci, ki pripadajo
avtonomnemu živčnemu sistemu – to so živci, ki igrajo pomembno vlogo pri
avtonomni regulaciji metaboličnih procesov, ki vzdržujejo osnovne
življenjske funkcije našega organizma. Vendar pa nam ti živci ne sporočajo,
kaj se dogaja v našem telesu; ravno nasprotno "vse, kar doživljamo skozi
našo notranjo organizacijo, ostaja izven naše zavesti, saj
bi bilo za nas
strašno moteče, če bi bili, na primer, zavestni našega celotnega procesa
prehranjevanja. Le-ta ostaja izven naše zavesti in sicer s pomočjo
avtonomnega živčnega sistema. [9]
Le takrat, ko ne deluje v redu, se to lahko konča z nečim, kar bi lahko
imenovali 'svetlikanje iz ene strani na drugo'. To se zgodi, ko se nekatere
nepravilnosti pri delovanju naših prebavil izražajo v naši zavesti kot
občutek nelagodja. V tem primeru imamo opravka z odslikavanjem našega
notranjega življenja v naši zavesti, čeprav je to odslikavanje zelo
nejasno." [10]
Kako je mogoče, da v tem primeru živci opravljajo nasprotno vlogo,
kot jo opravljajo v glavi? Odgovor je v vlogi, ki jo igra "ego-narava
človeka, ta sestavni del, ki ga imenujemo naš ego. Ta ego-narava je,
seveda, povsem nadčutna; je najbolj nadčutni del, ki smo ga dosedaj že
pridobili, vendarle deluje skozi fizično. Ego deluje v našem fizičnem
bitju v glavnem preko živčnega sistema, ki se širi žarkasto iz solarnega
pleksusa. Ta sistem je dejanska točka povezave z resnično
ego-aktivnostjo. To ni protislovno dejstvu, da moramo iskati središče
ega v glavi, ko začnemo gledati samega sebe na duhoven način. Ker je
ego-element človeškega bitja nadčuten, točka, v kateri izkušamo naš ego,
ni enaka točki, v kateri ego prvenstveno deluje v nas (v našem telesu).
Zagotovo lahko rečemo, da se ego širi po celem telesu. Vendar je
solarni pleksus njegova glavna točka kontakta, kjer še posebej posreduje
kot element, ki oblikuje človeški organizem. Boljši izraz bi bil sistem
živčnih vozlov oz. ganglijev, ker je to proces, ki živi v podzavesti in
deluje v teh živčnih vozlih. Ker igrajo ti gangliji svojo vlogo tudi pri
kroženju krvi, to ne nasprotuje dejstvu, da se ego izraža v krvi.
Upoštevati je potrebno natančen pomen vsega, kar je bilo rečeno. Eno
stvar je, če rečemo: Resnični ego posreduje kot oblikotvorna sila v
celotnem človeškem organizmu skozi solarni pleksus. [11] Vendar mislimo nekaj
drugega, ko rečemo: Kri s svojim obtokom je izraz ega v človeškem bitju.
Narava človeškega bitja je resnično zapletena." [12]
Sedaj lahko postane razvidno, da obstaja dvojna narava središčnega
člana človeškega bitja. "Tisto, kar gledamo kot zavestno dejavnost ega,
je navsezadnje le en del človeškega bitja; pod pragom naše zavesti
obstajajo procesi, ki se odvijajo v podzavesti, in njihov potek se s
pomočjo avtonomnega živčnega sistema prikriva našem zavedanju. Ti
procesi, ki se odvijajo pod nivojem zavesti, imajo tudi določeno
povezavo z egom. Na ta način se iz nezavednega dviga ego-organizacija in
srečuje zavestno ego-organizacijo. Človek je tako razdeljen v dva dela:
iz ene smeri deluje v organizem zavestna ego-organizacija, in z druge
smeri priteka v človeka nezavedna ego-organizacija."
[13]
Ta dvojnost človeškega ega je razvidna tudi iz strukture krvnega
obtoka. V anatomskih knjigah je krvni obtok razdeljen na veliki oz.
telesni krvni obtok in mali oz. pljučni krvni obtok. Če pustimo ob
strani pljučni krvni obtok, čigar glavna vloga je oživljanje krvi z
močjo kisika, potem lahko vidimo dvojno delitev telesnega obtoka:
- zgornji krvni obtok zagotavlja kri vratu in
možganom,
- spodnji krvni obtok zagotavlja kri notranjim organom in okončinam.
Tako lahko vidimo, kako se v zgornjem delu človekovega organizma
zavestna ego-organizacija odpira zunanjemu svetu skozi možgane in z njimi
povezana čutila, medtem ko v
spodnjem delu podzavestna ego-organizacija deluje skozi avtonomni živčni
sistem znotraj našega trupa. In medtem ko se v zgornjem delu vstopajoče
čutne zaznave
vtiskujejo s pomočjo krvi v mojega duha kot miselna slika, obstoj fizičnega
organizma omogoča, da občutim samega sebe znotraj mej mojega telesa. Tako se
zavedam mojega lastnega obstoja.
Poznavanje dvojne narave človekove ego-organizacije je ključnega
pomena, če želimo pravilno razumeti kakršno koli vprašanje o prehrani,
saj se večina prehranskih procesov dogaja v podzavestnem delu našega
organizma. Po drugi strani pa obstaja veliko prehranskih odločitev, ki
so storjene ali jih je mogoče storiti zavestno – to je, v luči znanja,
ki je rezultat napora našega lastnega 'Jaza'.
