Rastlinska in živalska hrana

Izbira med hrano iz rastlinskega kraljestva in hrano iz živalskega kraljestva je stvar vsakega posameznika. Glavni dejavniki, ki jih mora pri tej izbiri vzeti v poštev vsak posameznik, so: cilji glede lastnega duhovnega razvoja, moralne vrednote, podedovane lastnosti ter količina, kakovost in nadčutni vplivi hrane rastlinskega in živalskega izvora. Mesna hrana spodbuja razvoj naše volje v smeri fizične vzdržljivosti, poguma in iniciative za spremembe, ki olajšujejo naše življenje v raznovrstnih zemeljskih okoljih. Stranski učinek tega razvoja je visoka stopnja specializacije na področju gospodarskih dejavnosti. Drugi stranski učinek je oblikovanje predsodkov, ki temeljijo izključno na osebnih simpatijah in antipatijah, ki preprečujejo ljudem, da bi razširili njihova duhovna obzorja. Rastlinska hrana spodbuja razvoj našega mišljenja – našo kontemplativno naravo – in na ta način ustvarja pogoje za resnično duhovno razumevanje sveta. Nevarnost izključno rastlinske hrane je v tem, da lahko postanemo ekstremni idealisti brez pravega stika z zemeljskim okoljem. Nadčutni učinki mlečnih izdelkov in jajc so nekje vmes: pomagajo nam, da se povežemo z zemeljskimi pogoji in nalogami, obenem pa ne ustvarjajo dodatnih ovir v naših prizadevanjih za dosego univerzalnega videnja sveta.

Uvodno branje:

♦ ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

Nadčutni učinki rastlinske in živalske hrane na človeka

Hrana, ki jo uživamo, prihaja iz našega okolja. Začetne surovine, iz katerih so narejena naša živila, so v veliki večini proizvod narave. Celo v številni primerih, ko imamo umeten proizvod, je surovina rastlinskega ali živalskega izvora (npr. visokofruktozni koruzni sirup, ki je narejen iz koruznega škroba). Zatorej moramo pogledati, katere vrste in kakšne količine prehranskih surovin se običajno dobivajo iz štirih kraljestev narave:

Običajno se primerja hrano rastlinskega in hrano živalskega izvora glede na njune bistvene prehranske sestavine in posledično na zdravje človeka. Vendar pa na človeka nimajo vpliva le fizične snovi, temveč tudi nadčutne sile, ki so povezane z različnimi snovmi, kajti "mineral, rastlina ali karkoli drugega v našem okolju je le z ene strani materialno. Za duhovno znanost je vse okoli nas gesta duhovnega, je izraz duhovnega elementa. Brez dvoma ima človek odnos z naravo zaradi dejstva, da na določene načine vnaša vase naravo, ki ga obkroža, in se povezuje s tem, kar je v njej. Postavlja se torej vprašanje: Ali potemtakem s tem, ko človek uživa to, kar je zunaj, ne postaja podložen tem silam, ki delujejo izven njega? Ali obstaja možnost, da se človek lahko osvobodi vpliva svoje okolice, ki ga povzročajo živila, tako da si lahko pridobi določeno moč oz. določen vpliv nad okolico?

Človek uživa tako imenovano mešano dieto, da bi na ta način zadovoljil potrebe svojega organizma. Glavne sestavine njegove hrane pridobiva deloma iz živalskega sveta in deloma iz rastlinskega sveta. Med današnjimi sodobniki jih ima veliko več raje mešano dieto kot enostransko, kot je na primer izključno hrana živalskega izvora ali zgolj hrana rastlinskega izvora. Vprašati se moramo: Kako zakoni okolice, iz katere človek jemlje svojo hrano, stojijo v odnosu do pravih sil in potreb človeškega organizma?" [3] Le na osnovi poznavanja teh vplivov lahko potem izberemo takšno izbiro hrane, ki je najbolj ustrezna našim potrebam. To vključuje tudi izbor med rastlinskimi in živalskimi živili.

V uvodnem tekstu ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA lahko vidimo, kako "stoji človek pred nami s tremi nevidnimi člani in z enim vidnim članom, fizičnim telesom. Če opazujemo človeka in ga primerjamo z rastlino, potem vidimo, da je rastlina bitje sestavljeno iz dveh članov. Rastlina ima le fizično telo in eterično telo. Prav tako lahko vidimo, kako rastlina izgradi svoj organizem z vključevanjem anorganskih snovi v svoje telo. Rastlina ima moč, da na najčudovitejši način sestavi svojo telo iz posameznih mrtvih sestavin. Svetloba, ki prihaja k nam in nas razveseljuje ter spodbuja naše duševno življenje, je obenem veličasten pomočnik pri izgradnji organizma rastline. V ozadju tega procesa izgrajevanja rastlinskega organizma se skriva duhovna osnova, kajti duhovna znanost nam bolj in bolj razkriva, da je tisto, kar se nam prikazuje kot zunanja svetloba, samo zunanji odraz duhovne snovi. Duhovna snov se nenehno pretaka v nas preko zunanje svetlobe. Tisto, kar se skriva v ozadju te fizične svetlobe, se pojavi tudi v astralnem telesu. V sončni svetlobi se kaže v svoji fizični obliki, v astralnem telesu se kaže na astralni način. Duhovna snov, ki jo vsebuje svetloba, deluje v nas navznoter in sicer na izgradnji našega živčnega sistema. Na tak čudovit način sodelujeta življenje rastlin in življenje človeka.

Sedaj predpostavimo, da človek skozi prehrano vstopi v odnos s svetom živali. V tem primeru je ta snov povsem drugačna. Bistvena sestavina, ki jo v tem primeru dobi iz svoje prehrane, je dejansko proces, ki je bil v določenem smislu že izveden. Tisto, kar običajno človek jemlje iz sveže in deviške rastline, je bilo v živali že delno pripravljeno oz. preoblikovano, vendar na nepopoln način. Kajti žival je v sebe že vključila astralno telo in živčni sistem. Tako človek jemlje vase nekaj, kar do njega ni prišlo v deviški obliki, temveč nekaj, kar je že bilo podvrženo procesu, ki je v sebe že prejel astralne sile; in te mora človek najprej premagati. Kar živi v živali, ima v sebi že astralne sile, ki so šle skozi določen razvoj. [4] Lahko bi si mislili, da si bo s tem človek prihranil nekaj dela. Vendar pa to ni povsem res. Samo pomislite na naslednje: Iz različnih materialov in sredstev si želimo zgraditi hišo. Če vzamemo originalne materiale in sestavine, potem lahko hišo zgradimo v celoti v skladu z našim prvotnim načrtom. Vendar pa sedaj predpostavimo, da so tri ali štiri druge osebe že delale na določenih delih hiše in da naj bi sedaj iz vsega tega naredili hišo, ki se bo kot celota skladala z našim načrtom. Ali bo v tem primeru naše delo lažje? Ne, prav gotovo ne." [5]

Če primerjamo rastlino in človeka, vidimo, da "imamo v sončni svetlobi isto silo, ki je v živčnem sistemu aktivna duhovno in se manifestira kot nosilec zavesti. Na ta način so svet rastlin, ki ima svoje življenje po zaslugi zunanjih sončnih sil, ter ljudje in živali, ki gradijo svoje duševno telo iz notranjih sil sonca, zakonito povezani drug z drugim." [6] S pomočjo te razlage smo prispeli do "temeljne razlike med hrano rastlinskega in hrano živalskega izvora. Hrana iz živalskega kraljestva deluje na živčni sistem in posledično tudi na astralno telo na način, ki je svojstven naravi živali. Pri rastlinski hrani pa ostane sistem živcev nedotaknjen s čimerkoli zunaj človeka. V tem primeru je zagotovo človek dolžan samemu sebi za vse, kar je povezano z njegovim živčnim sistemom. Ampak prav zaradi tega dejstva se noben tuj proizvod ne pretaka skozi delovanje človeških živcev, temveč samo to, kar izvira iz njega samega. Kdor ve, kako veliko je v človeškem organizmu odvisno od živčnega sistema, bo razumel, kaj vse to pomeni." [7]

V tem primeru obravnavamo živčni sistem kot inštrument, ki omogoča dejavnost in razvoj duševno-duhovnih sil človeka. Tako kot vrsta glasbenega inštrumenta določa vrsto glasbe, prav tako lahko vidimo, da preko ZEMELJSKEGA PREHRANSKEGA TOKA vplivamo na sestavo in funkcije našega živčnega sistema, ki je inštrument za razvoj našega mišljenja. Potemtakem nas ne bi smelo presenetiti, da "vsakič, ko se človek povzdigne do velikih vpogledov v svetovni obstoj, ni priklenjen na običajne tradicije, ki se jih prenaša iz roda v rod; kadarkoli človek uravnava svoje življenje in obstoj iz svobodnejšega in višjega vidika, dolguje to gibljivo razumevanje sveta hrani iz rastlinskega kraljestva. Kadarkoli pa človek dovoljuje, da njegova dejanja usmerjajo jeza, simpatije in antipatije, ali predsodki, ki prikazujejo vse v zelo omejeni luči, dolguje to prehrani iz živalskega sveta." [8]

To ne pomeni, da je uživanje mesa nekaj povsem negativnega. "Ravno nasprotno – živalska hrana je bila potrebna za človeka in je še vedno pogosto potrebna tudi danes, zato ker mora človek trdno stati na zemlji znotraj osebnega elementa. Vse, kar je človek dvignil na raven svojih osebnih interesov, je povezano s prehrano iz živalskega sveta. Dejstvo, da so obstajali ljudje, ki so imeli sočutje, antipatijo in čutno strast drug do drugega, ki so se borili v bitkah, vse to izvira iz živalske hrane. Vendar pa pristop, ko ljudje niso ostali zadovoljni z ozkimi interesi, ko so postali sposobni dojeti splošnejše interese – takšen pristop je posledica njihovega odnosa do rastlinskega sveta preko njihovega prehranjevanja. Nagnjenje določenih ljudi, ki uživajo pretežno rastlinsko hrano, je, da se gibljejo bolj v smeri duhovnega; medtem ko se drugi ljudje razvijajo bolj v smeri hrabrosti, poguma in drznosti – ki so vsekakor tudi potrebni za življenje. [9]Te stvari ne morejo obstajati brez osebnega elementa, in ta element ni mogoč brez živalske hrane." [10]

Za pravilno razumevanje te tematike, se moramo zavedati, da imata obe vrsti prehranjevanja – tako rastlinska kot mesna prehrana – tako pozitivne učinke kot tudi nekatere nevarnosti. Za ustrezno izbiro moramo upoštevati posameznikove življenjske cilje in naloge ter temu primerno prilagoditi posameznikovo prehranjevanje. Upoštevati moramo tudi podedovane lastnosti, ki lahko pripomorejo ali ovirajo osebo pri izbiri takšne prehrane, kot bi si želela. Vendar pa je treba vedeti, da imajo ljudje v sebi potencial, da premagajo celo dedne lastnosti, če delujejo zavestno na razvoju svoje individualnosti. [11] Iz tega razloga ne smemo izhajati iz dejstva, da "so zobje in prebavna orodja ljudi vmesna stvar med tistimi živalmi, ki prežvekujejo, in med zvermi, ter da na ta način narava sama kaže na to, da mora človek jesti mešano dieto. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se vse na svetu spreminja, da je vse v procesu rasti in nastajanja. Zares pomembno ni to, kako je človek videti danes, ampak kaj lahko postane jutri. Če bo človek prešel na rastlinsko prehrano, potem se bodo organi, ki bolj ustrezajo mesojedcem, začeli umikati; namesto tega se bodo nadalje razvijali tisti organi, ki so potrebni za rastlinsko prehranjevanje. Upoštevati moramo, kako so izgledale stvari v preteklosti in kaj se lahko pripeti v prihodnosti." [12] Seveda se tovrstne spremembe ne morejo dogoditi čez noč. Kar je pomembno je, da izberemo pot, ki jo resnično hočemo, in da potem začnemo izvajati postopne spremembe, ki vodijo proti cilju, ki smo si ga zastavili.

Nadčutni vplivi mlečnih izdelkov in jajc na človeka

Sedaj, ko smo si pridobili osnovno razumevanje vplivov, ki jih ima na nas uživanje rastlinske hrane v primerjavi z živalsko, se nam zastavlja upravičeno vprašanje: Kakšni pa so nadčutni vplivi mlečnih izdelkov in jajc na človeka? Čeprav je mleko proizvod živali, nima enakih vplivov, kot jih ima živalsko meso. Razlog je v tem, da je "mleko proizvod, ki v svojem nastajanju v živalskem telesu prvenstveno vključuje eterično telo; astralno telo pri tem sodeluje le minimalno. Dejansko lahko doječi otrok v prvem obdobju svojega življenja živi samo od mleka. Vse, kar potrebuje, je v njem. Pri njegovi pripravi je mleko v stiku z astralnim telesom le v omejenem obsegu." [13] Podobno velja tudi za kokošje jajce, saj "ga kokoš oz. bitje matere izloči iz lastnega organizma. To 'gesto' izločanja spremlja od znotraj istoveten proces, kot je to v primeru nastanka in izločanja mleka. V ta proces sta vključeni odpoved živalskim astralnim silam in obnova v sferi življenjskih sil " [14], ki so aktivne preko beljakovin, ki so prisotne v jajcu in mleku.

Dejstvo, da so mleko in jajca povezani bolj z eteričnimi kot astralnimi silami živali, ima za posledico drugačen nadčutni vpliv na človeka, kot je to v primeru mesa. Mlečni izdelki vsebujejo sile, "ki človeka vežejo, tako rekoč, na Zemljo, na naš planet; povezujejo ga s človeško raso na Zemlji kot člana te rase, ki pripada skupni družini. Vse kar prihaja v človeški organizem preko mleka, ga pripravlja na to, da postane zemeljsko človeško bitje; mleko ga povezuje z zemeljskimi pogoji, vendar pa ga v resnici ne priklene na Zemljo. Naredi ga za državljana Zemlje, vendar pa ga ne ovira, da ne bi bil državljan celotnega sončnega sistema.

Drugače je z živalsko hrano. Živalska hrana, ki je vzeta iz kraljestva, ki je izrecno zemeljsko in ki ni pridobljena tako kot mleko – to je neposredno iz življenjskih procesov človeškega ali živalskega živega bitja – ta živalska hrana še posebej močno priklene človeka na Zemljo. Napravi ga za bitje Zemlje; iz tega razloga moramo reči: V takšnem obsegu, kot je človekov organizem pod vplivi živalske hrane, do te mere oropa samega sebe moči, da bi se v celoti osvobodil od Zemlje. Preko živalske hrane veže samega sebe v najvišji meri na planet Zemljo. Medtem ko mleko omogoča, da je človek sposoben pripadati Zemlji le kot začasnemu prizorišču njegovega razvoja, ga živalska hrana obsoja – razen, če ga ne dvigne nekaj drugega – na trajno bivanje na Zemlji, na bivališče, kateremu se popolnoma prilagodi. Odločitev, da se živi na prehrani z mlekom, pomeni: 'Čeprav bom ostal na Zemlji in izpolnil moje poslanstvo, pa ne bom izključno priklenjen na Zemljo.' Želja po uživanju mesa pa pomeni: 'Tako močno sem se zaobljubil zemeljskemu obstoju, da se odpovedujem celotnemu duhovnemu svetu ter sem raje izključno in v celoti prevzet s pogoji zemeljskega bivanja.'

Če bi človek lahko opustil uživanje mesa, bi to olajšalo njegov celoten razvoj. Po drugi strani pa lahko nastanejo resne posledice, če bi nekdo postal tako skrajni vegetarijanec [15], da bi se odpovedal mleku in vsem mlečnim izdelkom. Z njihovim izogibanjem lahko človek zlahka pridobi ljubezen do prizadevanja, da bi se oddaljil stran od Zemlje in izgubil niti, ki ga povezujejo z njegovimi človeškimi nalogami na Zemlji. Z namenom, da ne postanemo preveč ekscentrični, ko si prizadevamo za duševni razvoj, oziroma z namenom, da se ne bi utegnili odtujiti od človeškega čustvovanja in naporov na Zemlji, je dobro za nas, da se kot potniki na Zemlji 'obtežimo' tako, da uživamo mleko in mlečne izdelke. Na ta način človek poveže svoj organizem, svoj fizični ovoj, z Zemljo in s človeštvom, vendar ga to ne priklene kot z verigo na Zemljo in ga obteži z zemeljskim bivanjem v takšni meri, kot bi se to zgodilo v primeru, če bi užival meso." [16]

Ljudje imamo izbiro zaradi tega, ker ima vsak "človek možnost, da se izvije iz togih prehranskih zahtev, ki prevladujejo v živalskem svetu. Človek lahko izbere svoj način prehranjevanja glede na svojo stopnjo razvoja, svojo raso, svojo konstitucijo, glede na svojo deželo in na koncu koncev, glede na svojo individualnost." [17] Vendar pa moramo v ta namen upoštevati razvoj človeštva skozi različna kulturna obdobja z različnimi oblikami prehranjevanja. Naše prehranske potrebe niso bile enake v preteklosti in ne bodo enake v prihodnosti. Medtem ko je bilo v preteklosti uživanje mesa potrebno za spodbujanje nagonskega življenja volje, bo v prihodnosti "napredek predstavljal naslednje: V tolikšni meri, kot ni preskrba z beljakovinami, ki jih potrebuje človek, pripravljena znotraj njega – to je v sami naravi človeka – v takšni meri bo človek omejil samega sebe v odnosu do živalske hrane na uživanje tiste hrane, ki ni obsevana s strastmi, kot je na primer mleko. Obseg rastlinske hrane v človeški prehrani se bo v prihodnje vedno bolj povečeval." [18] To pomeni, da sedaj živimo v prehodnem obdobju, ko iz mešane prehrane, ki temelji tako na hrani rastlinskega kot hrani živalskega izvora, prehajamo postopoma na hrano prihodnje dobe, ki bo temeljila izključno na hrani rastlinskega izvora.

Sedaj lahko povzamemo nadčutne učinke hrane živalskega in rastlinskega izvora na človeka. [19] Najprej imamo hrano živalskega izvora, kot so meso in mesni izdelki. Le ti imajo naslednje učinke na človeka:

Nato imamo hrano živalskega izvora, kot so mleko, mlečni izdelki in jajca. Ta hrana ima naslednje učinke na človeka:

Na koncu imamo hrano rastlinskega izvora. Le-ta vpliva na človeka na naslednje načine:

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ LOKALNA IN GLOBALNA HRANA

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Zdaj se lahko vrnemo na prvotno vprašanje: "Kako je potrebno oblikovati prehranjevanje človeka, da bo osvobojen prisile, ki jo izvajajo živila, in bo tako lahko dosledno bil vladar in gospodar nad tem, kar se dogaja znotraj njega?" [20] Če želimo najti ustrezen praktičen odgovor, potem ni dovolj, da se enostransko osredotočimo na fizični vidik hrane, ampak moramo upoštevati predvsem nadčutne vplive na človeško telo, dušo in duha. Pri tem se moramo zavedati, da so takšni vplivi, kot so opisani v tem prehranskem principu, splošni učinki, ki se lahko zelo spreminjajo od posameznika do posameznika zaradi razlik v stopnjah njihovega duhovnega razvoja. Zaradi tega sledi logičen zaključek, da mora vsakdo imeti individualno izbiro glede lastnega stila prehranjevanja, ki bo upoštevala njegove specifične lastnosti in okoliščine.

Splošno pravilo glede teh okoliščin, je naslednje: Če je oseba sposobna privzeti vegetarijansko prehrano in še vedno nadaljuje z uživanjem mesa (zaradi navade ali užitka), potem taka oseba ne razvije vseh svojih potencialov in s tem zavira svoj razvoj. In če oseba prevzame vegetarijansko prehrano, brez da bi se obenem začela ukvarjati z lastnim duhovnim razvojem, potem taka oseba prav tako lahko škodi samemu sebi. [21] To je primer ko prehranska izbira postane izbira med dvema različnima življenjskima slogoma. Obstajajo naslednje možnosti na lestvici od pretežno živalske do izključno rastlinske prehrane, ki vodijo k večji neodvisnosti od zunanjega okolja:

V zadnjem času smo priča promoviranju  beljakovinskih diet, kot sta na primer Atkinsova in Paleolitska dieta, ki izključujeta glavne vire ogljikovih hidratov, kot so žita in žitni izdelki. [22] Problem pri teh dietah je v tem, da temeljijo na materialističnem pristopu, ki ne upošteva duhovnih vplivov na človeka. Čeprav še vedno obstajajo ljudje, ki – ker pripadajo skupinam z dolgo tradicijo uživanja mesa – ne morejo povsem opustiti uživanja mesa, pa moramo razumeti, da živimo v prehodnem obdobju od mesne k rastlinski prehrani. Prav zaradi tega bi moral vsakdo poskusiti vse, kar je v njegovi moči, da bi čim bolj zmanjšal uživanje mesa. To spoznanje je v ozadju splošnega navodila v HOLISTIČNI PREHRANSKI 'PIRAMIDI', da naj uživamo meso dva do trikrat na teden, namesto da bi ga jedli pri vsakem obroku, kot je to v navadi pri mnogih ljudeh, ki še vedno potrebujejo vzpodbudo, ki jim jo nudi uživanje mesa. Vendar tudi to ne more biti nič več kot splošni nasvet z namenom, da bi spodbudili ljudi, da sami odkrijejo, kolikšna je tista minimalna količina mesa, ki jim je še potrebna.

Glede izključno rastlinske prehrane – kot je to v primeru veganske prehrane – imamo enak problem: materialistični pristop brez upoštevanja nadčutnih vplivov hrane na človeka. Čeprav je glavni razlog za sprejetje te diete zelo pozitiven – sočutje do trpljenja živali – ne bo avtomatsko pripeljalo do pozitivnih rezultatov, če ne upoštevamo osebnih okoliščin. Kajti, ni važno le to, da želimo zmanjšati količino trpljenja živali, ki je posledica moderne proizvodnje hrane [23], temveč mora imeti oseba tudi dovolj moči, da bi živela aktivno življenje v fizičnem svetu brez podpore mlečnih izdelkov in jajc. V nasprotnem primeru lahko resno ogrozi svoje zdravje in celo svoj nadaljnji duhovni napredek.

Tu je potrebno omeniti še eno sporno zadevo: to je promoviranje veganstva na osnovi zgodb ljudi, ki so dramatično izboljšali svoje zdravje s prehodom od vegetarijanske na vegansko dieto. V takšnih primerih ljudje ne upoštevajo vseh možnih vplivov – kot so kakovost hrane, količina določenih živil, osebna prehranska biografija, edinstvene potrebe posameznika, itd. – preden se pripiše zdravilni učinek zgolj izključitvi mlečnih izdelkov in jajcev. In tudi v primerih, ko je nedvomno res, da je za določne ljudi veganska prehrana najboljši izbor, ne moremo tega prenesti na vse ostale ljudi. Omembe vredno je tudi dejstvo, da obstajajo ljudje, ki lahko še vedno uživajo zmerne količine mlečnih izdelkov, ne pa samega mleka – kar je najboljša izbira za njih.

Na ta način pridemo do srednje poti – na vegetarijansko prehrano – to je na prehrano, ki temelji na rastlinskih živilih, z dodatkom mleka, mlečnih izdelkov in/ali jajc. S pomočjo tega prehranskega principa lahko prepoznamo duhovno ozadje, ki je botrovalo pojavu milijonov vegetarijancev v zadnjih desetletjih v pretežno mesojedih družbah, zlasti v bogatejših družbah zahodne in severne poloble. To je znak časa, ki kaže na to, da veliko ljudi občuti intuitivno spodbudo, da naredijo korak v smeri izključno brezmesne prehrane. [24] Toda, tudi ta pot ni brez nevarnosti. Glavna nevarnost je, da enostransko "vegetarijansko življenje brez duhovnega prizadevanja vodi k bolezni," [25] kot je škodljiva oblika ekscentričnosti, dogmatizma in fanatizma. Brez aktivnega duhovnega življenja je morda bolje za človeka, da nadaljuje z uživanjem mesa – seveda ne v takšnih pretiranih količinah, kot je navada v bogatih družbah.

Na koncu je treba poudariti veliko pomembnost kakovosti hrane, ki ni ista za živila, ki prihajajo iz konvencionalne ali naravne proizvodnje hrane. To je še posebej pomembno v primeru mesa, mlečnih izdelkov in jajc, ki prihajajo iz industrijskega sistema živinoreje. V takšnih primerih nimamo opravka le s škodljivimi preostanki raznovrstnih kemičnih snovi, ki se uporabljajo v njihovi proizvodnji, temveč tudi s preostanki negativnih energetskih vzorcev stresa živali, ki se akumulirajo v njihovih astralnih in eteričnih telesih. Uživanje takšne hrane na redni osnovi mora prispevati svoje k modernemu pojavu depresije, ki se jo lahko smatra za eno od 'kug' modernega časa. Kajti te živali živijo najbolj nesrečna življenja med vsemi bitji na planetu Zemlja, ki so sposobni občutenja. Prav gotovo; takšna hrana ne more prispevati k dobrobiti ljudi, ki jo uživajo.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Obstaja precejšnja razlika v količinah mineralnih snovi, ki so bile v uporabi pred pojavom kemijskega inženiringa in po vzponu moderne industrije prehranskih dodatkov, ki so v velikokrat mineralnega izvora, oziroma so aditivi mineralizirani do te mere, da jih lahko štejemo kot hrano mineralnega porekla. Kljub temu so te količine še vedno majhne, če jih v primerjamo s količinami hrane rastlinskega in živalskega izvora.
  2. V to skupino sodi tudi praksa kanibalizma. Morda boste presenečeni, da "ni poteklo niti dvesto let, odkar ni bilo zelo težko najti ljudožercev in kanibalizma," ko so ljudje potovali okrog zemeljske oble. Vendar razlog ni tako presenetljiv za tiste, ki so seznanjeni z naravo nadčutnih vplivov predstavljenih v tem tekstu. Ljudje, ki so prakticirali kanibalizem, so namreč verjeli, da se z uživanjem človeškega mesa prenesejo "kakovosti, ki jih je človeško telo še pred kratkim imelo – moč, pogum, modrost, seksualno potenco, mladost." Zaradi moralnega napredka človeštva se dandanes obravnava to prakso kot patološko. Vir citatov: Nathan Constantine, A History of Cannibalism, Arcturus Publishing, London, 2006
  3. Rudolf Steiner, Berlin, 17.12.1908; Drugs, Poisons, Suicide, Alcohol, Stimulants, Digestion, Foods in the Light of Spiritual Science, odlomki iz del Rudolfa Steinerja; izbral, prevedel in izdal Richard Lewis, ZDA, brez datuma
  4. Ko raziskujemo živalsko kraljestvo, lahko opazimo, da se je vsaka živalska vrsta specializirala do takšne stopnje, da lahko rečemo, da je vsaka žival mojster znotraj njenega specifičnega okolja. To pomeni, da ima vsaka živalska vrsta tudi specifične astralne sile, ki ustrezajo njeni lastni naravi in ki delujejo preko njenih instinktov. Tukaj imamo povezavo, zakaj živalska hrana stimulira v človeku tiste astralne sile, ki vodijo k veliki specializaciji njegovih sposobnosti. Stranska negativna posledica je omejenost v mišljenju, če človek obenem ne goji aktivnega zanimanja za uganke svetovnega obstoja, kar služi kot protiutež specializaciji.
  5. Glej opombo 3
  6. Gerhard Schmidt, The Dynamics of Nutrition, Bio-dynamic Literature, USA, 1980
  7. Glej opombo 3
  8. Glej opombo 3
  9. V preteklosti je človek potreboval pogum, da je osvojil in obvladoval fizični svet; v sedanjem času pa moramo imeti pogum, da razmišljamo in začenjamo s svobodnimi pobudami, ki bodo slonele na resničnih uvidih o duhovnem ozadju svetovnih pojavov.
  10. Glej opombo 3
  11. To stališče duhovne znanosti potrjujejo najnovejša znanstvena odkritja, ki ugotavljajo, da sprememba diete in ostale spremembe življenjskega sloga vplivajo na naše gene in celo na gene naših potomcev v negativno ali pozitivno smer – odvisno od tega, kaj jemo ali delamo.
  12. Rudolf Steiner, Berlin, 22.10.1906; Nutrition, Rudolf Steiner Press, Forest Row, UK, 2008
  13. Glej opombo 3
  14. Gerhard Schmidt, The Essentials of Nutrition, Bio-dynamic Literature, USA, 1987
  15. Pomen izraza ‘skrajni vegetarijanec’ je treba razumeti v kontekstu obstoja polarnosti med dvema nasprotnostnima oz. skrajnostma: med uživanjem samo rastlinske ali samo živalske hrane. Če nekdo zares ve, kaj hoče in je sposoben to prenesti, potem je lahko celo skrajna izbira pravilna. Seveda pa mora človek vedeti o nadčutnih učinkih raznovrstnih živil – kar je dandanes še vedno zelo redek pojav, zaradi prevladovanja materialističnega pristopa, ki prepoznava zgolj učinke te ali one snovi v specifični hrani.
  16. Rudolf Steiner, The Hague, 21.03.1913; The Effects of Occult Development, www.rsarchive.org
  17. Glej opombo 6
  18. Glej opombo 3
  19. Iz duhovno-znanstvenega vidika obstaja mnogo več razlik med živalskimi in rastlinskimi živili, kot jih lahko obravnavamo v tem tekstu, ker bi opis vseh zahteval celo knjigo.
  20. Glej opombo 3
  21. Obstaja ena knjiga, The Meat Fix, ki opisuje izkušnje avtorja Johna Nicholsona, katerega zdravje se je dramatično izboljšalo, ko je opustil njegovo 20-letno prakso uživanja vegetarijanske hrane in je začel ponovno jesti meso. Seveda, če bi posedoval znanje, ki je predstavljeno v tem prehranskem principu, bi vedel resnični vzrok za njegovo izboljšanje zdravja in ne bi za to krivil vegetarijanstvo.
  22. Obstoja dvom, ali obstaja kakršna koli izključno mesna prehrana, saj celo tradicionalna dieta Eskimov vključuje nekaj rastlinskih živil, kot so jagode določenih grmov, ipd. In v Afriki so odkrili pleme, ki še vedno živi kot pred-industrijska skupnost lovcev in nabiralcev in ki dobiva 60% hrane s koreninami, ki vsebujejo škrob. Poleg tega »so mikroskopske slike površin zobov pokazale, da ni Homo Erectus (prvi človeški prednik) jedel samo mesa, temveč najbolj raznoliko hrano, kar je bilo odvisno od kraja in dostopnosti hrane.« (Vir: Dr. Alice Roberts, Origin of Us – Guts, BBC, October 2011) To pomeni, da je promoviranje skrajnih mesnih diet (kot sta Atkinsova in Paleolitska) ena od modernih dietnih kapric. Kar se pri tem ne upošteva, je vprašanje kakovosti živil, ki so bila izključena. Najbolj verjetno je, da so bili žitni proizvodi, ki so jih ljudje uživali, zelo slabe kakovosti in je bila potemtakem njihova izključitev dobra odločitev. Vendar pa gre promoviranje prehranjevanja, ki temelji pretežno na mesu, v napačno razvojno smer – z njo se vračamo v preteklost namesto v prihodnost!
  23. Količina nepotrebnega trpljenja, ki ga prestajajo živali, se v veliki meri zmanjša v ekološkem kmetijstvu, vendar še vedno ne v takšni meri, kot bi bilo nujno, če bi hoteli ekološki standardi postati skladni z lastnimi etičnimi cilji. Na primer, ekološki standardi še vedno dovoljujejo boleče in nepotrebno odstranjevanje kravjih rogov (medtem ko jih biodinamični standardi prepovedujejo). Razlog za to je zelo prozaičen: manj nevarnosti, da bi krave poškodovale druga drugo v zaprtih prostorih. Zaradi tega je nadčutni učinek biološkega mleka in mlečnih izdelkov bolj zemeljski kot bi bilo treba; očitno je, da se ekološki kmetje ne zavedajo, da kravji rogovi služijo kot prejemniki za kozmične sile, ki jih krave potrebujejo za življenje v skladu z njihovo arhetipsko duhovno naravo.
  24. Zaradi 'živalskega duha', ki vodi tržno gospodarstvo, se srečujemo z nasprotnim razvojem: to je s povečevanjem povprečne porabe mesa na osebo, ne samo v tistih državah, kjer je meso del tradicionalne prehrane, ampak tudi v državah, kjer je vegetarijanska dieta zelo razširjena (kot npr. Indija) ali tam, kjer je bilo meso običajno le občasno na meniju (kot npr. Kitajska).
  25. Rudolf Steiner, citat izDynamics of Nutrition(glej opombo 6)