Fiziološki procesi kot nadčutni procesi
V sodobnih medicinskih knjigah naletimo na podobo človeškega bitja kot
izredno prefinjenega stroja, ki mora jesti zato, da se preskrbuje z energijo
in osnovnimi snovi, ki jih potrebuje za svojo obnovo. To ni tako nenavadno,
"če obravnavamo človeško bitje iz materialnega vidika, saj si ga potem res
lahko predstavljamo tako, kot se nam ga predstavlja, namreč za nič
drugačnega od velikega prebavnega aparata, kot stroj, ki je in prebavlja ter
gradi svoje telo iz snovi, ki jih prejema skozi hrano pripravljeno na vse
vrste načinov. Dejstvo je, da boste našli takšne opise človeka v knjigah, ki
so napisane z materialističnega vidika; slika, ki jo ponujajo, ni mnogo več
od velikega prebavnega aparata, ki jemlje hrano, jo predeluje in razporeja v
mišice, kosti, kite, itd."
[1]
Vendar pa "ljudje niso bitja, ki so ustvarjena samo iz zemlje. Iz zemlje
izhajajo samo tiste sile in moči, ki so vsebovane v materiji sami. Le-te
delujejo zunaj človeka, nato pa nadaljujejo s svojimi učinki, ko vstopajo v
človeka skozi hrano in pijačo – toda znotraj človeka jih sprejme nekaj, kar
je nezemeljske narave. Sile in moči, ki delujejo v živilih, prihajajo iz
zemlje. Nezemeljske sile, ki se stekajo v človeka iz vseh koncev vesolja, so
eterične sile. [2] Zato procesi, ki se odvijajo v človeškem bitju, nikakor niso
zgolj zemeljski; definitivno so nekaj, kar je preskrbljeno iz nadčutnih
svetov. To je tisti uvid, za katerega se morajo ljudje ponovno prizadevati,
da ga dosežejo." [3]
Cilj duhovne znanosti je zagotoviti holistično sliko človeškega bitja in
prehranskih procesov, kajti "vsakič, ko premišljujemo o svetu iz duhovnega
vidika, moramo vedno, za vsakim čutnim pojavom, videti duhovno realnost. To,
kar čutila lahko zaznavajo, ni ničesar več kot zunanji pojav. In zato moramo
za vsemi temi grobimi materialnimi procesi prejemanja in obdelovanja hrane
iskati duhovne sile in moči. Te duhovne sile se nahajajo v prevladovanju
astralnega telesa nad eteričnim telesom. To prevladovanje je izraženo v
normalnih organskih telesno-življenjskih procesih. Če obravnavamo človeka
zgolj iz vidika prejemanja hrane in raziskujemo, kaj se dogaja s snovmi od
trenutka, ko jih sprejmemo skozi usta, do trenutka, ko se vsrkajo v krvni
obtok, potem imamo pred seboj le materialni proces, ki je osnovni fizični
odraz prevladovanja astralnega telesa nad eteričnim telesom. "
[4]
Na primer, "če damo košček sladkorja v usta, se ta raztopi. To je
nadaljevanje tega, kar je sladkor v zunanjem svetu. Sladkor je trd in bel.
Lahko ga raztopimo in postane tekoč in židek; zatem je podvržen še
nadaljnjim spremembam. Kemik govori o kemičnih spremembah, ampak to tukaj ni
pomembno. Sladkor se neprestano spreminja. Sladkor se obdeluje in vsrka v
celoten organizem. Zatem sledi druga vrsta aktivnosti. Ta se nadaljuje
naravnost v ritmični sistem, ki prevzame aktivnosti prebavnega sistema.
Dejavnost prehranjevanja je precej drugačna od nekega zunanjega opravila,
recimo dviganja uteži. Dejavnost prehranjevanja se sploh ne more odvijati
brez posredovanja astralne narave človeka v vsaki stopnji te
dejavnosti. Astralna narava človeka mora prežemati vsak posamezni del
dejavnosti prehranjevanja. Aktivnost prehranjevanja se lahko odvija le
takrat, kadar astralno telo nadzoruje procese, ki se drugače odvijajo v
testni epruveti (v laboratoriju). Znotraj človeka morajo biti aktivne
astralne sile, in dejstvo, ki ga običajno ne upoštevamo, je, da v tem
procesu fizične sile ne igrajo več nobene vloge. Na splošno velja
prepričanje, da so, na primer, v prehrani na delu fizične sile. V bistvu pa
takoj, ko snovi vstopijo v človeka
[5], fizične sile izgubijo razlog za svoj obstoj; dejansko niso več
aktivne. V dejavnosti prehranjevanja so fizične snovi podvržene delovanju
astralnega in eteričnega. Fizični učinek koščka žvepla ali soli zunaj
telesa, nima znotraj telesa nobenega pomena. Astralno se polasti samo
astralne narave snovi in potem je zgolj eterično-astralno resničen aktivni
dejavnik v prehrani."
[6]
Kakšna pa je vloga človeškega 'Jaza' v procesih prehranjevanja? Njegove
sile so vključene v te procese zaradi dejstva, da "je toplotni organizem
najpomembnejše polje delovanja ega. Ego sam je tista duhovna organizacija,
ki s svojimi lastnimi silami prežema toploto, ki je v nas, jo ureja in ji
daje obliko, ne le navzven, ampak tudi navznoter. Življenja in dejavnosti
duše ne moremo razumeti, če ne vemo, da ego deluje neposredno na toploto. "
[7] Mi vemo, da je celotno človeško telo prežeto z notranjo toploto, ki
je v veliki meri neodvisna od zunanje toplote in da se prebavni, hranilni in
presnovni procesi razvijajo v notranjosti te notranje toplote človeškega
bitja. Na ta način ima preko medija toplote, naša ego-organizacija dostop do
prehranskih procesov.
[8]
Tako lahko sklenemo, da v procesih prehranjevanja nikoli nimamo opravka
samo s fiziološkimi ali kemičnimi procesi, ampak s procesi, kjer so – v
različnem obsegu – dejavne tudi eterične, astralne, in ego sile. To je ena
od manifestacij starega okultnega načela: "Duh ni nikoli brez materije,
materija ni nikoli brez duha."
[9] Ali z drugimi besedami rečeno:"Vsi zunanji materialni pojavi imajo
duševno-duhovni vidik in vsi duševno-duhovni pojavi imajo zunanji materialni
vidik." [10] To pomeni, da je celo 'popolnoma
mineralni proces' z ene strani
fizičen in z druge strani duhovni proces. Na primer, "tu imamo posodo,
napolnjeno z vodo. V vodi raztopimo sol in voda postane zelo prozorna. Ker
smo vodo segreli, smo naredili solno raztopino. Sedaj vodo ohladimo in
vidimo, kako se sol izloči oz. zgosti in tvori usedlino na dnu posode. To je
proces, ki ga vidijo tisti, ki gledajo le s fizičnimi očmi. Vendar pa se za
človeka, ki lahko vidi z duhovnimi očmi, dogaja še nekaj drugega. Medtem, ko
se sol zgosti na dnu, se duh soli dvigne navzgor skozi vodo in jo napolni.
Sol se lahko zgosti šele tedaj, ko jo je duh soli zapustil in se razširil v
vodi. Tisti, ki razumejo te stvari, vedo, da kjerkoli poteka zgoščevanje, se
vedno pojavlja tudi poduhovljenje. Torej to, kar se zgosti spodaj, ima svoje
nasprotje zgoraj v duhovnem, tako kot takrat, ko se sol zgošča in odlaga
spodaj, njen duh teče navzgor in se razširja." [11]
Ko študiramo materialistične opise procesov prebave in prehranjevanja,
potem moramo vedeti, da je to le enostranska resnica. In če si prizadevamo
spoznati tudi drugo stran – to je duhovno stran – številnih prehranskih
procesov, potem lahko postopoma pridobimo bolj celovito razumevanje
prehranjevanja. Vendar pa to ne moremo doseči brez napora, zato ker
vključitev eteričnih in astralnih aktivnosti ter aktivnosti ega povzroči, da
postanejo zapleteni fiziološki procesi še bolj zapleteni. Ampak, če
vztrajamo v študiju duhovne znanosti, si lahko postopoma pridobimo razumevanje,
kako se eterične (življenjske), astralne (duševne) in duhovne aktivnosti
povezujejo z, vplivajo na, ali prepletajo s fiziološkimi aktivnostmi v
človeškem organizmu.
Cilj nadčutne 'prebave' prehranskih snovi
Če vzamemo za izhodišče osnovne odnose, ki so predstavljeni v prehranskem
principu PREHRANJEVANJE – ZDRAVLJENJE – IZOBRAŽEVANJE, potem lahko sledimo postopni preobrazbi
prehranskih procesov v nadčutne procese prehranjevanja človeške duše in duha. Poznavanje te
pomembne skrivnosti človeške prehrane je obstajalo že v starodavnih časih. Na primer, v Upanišadah najdemo
naslednji opis: "Ko pojemo hrano, le-ta postane tridelna: Iz tega, kar je najbolj
grobega v njej, nastanejo iztrebki; kar je srednjega, postane meso; in kar
je najfinejše, postane um."
[12]
To je potrjeno z dejstvi, ki jih je odkrila moderna duhovna znanost."Človeški organizem je dejansko tak, da na omejeni lokaciji, ki sega
približno od ust do želodca, izvaja najprej nekoliko spremenjene procese od
procesov zunanjega sveta, pa vendarle takšne, da jih še vedno lahko
primerjamo s procesi zunanjega sveta. Potem vsebuje v vseh procesih, ki
sledijo procesom želodca, takšne procese, ki se dejansko močno razlikujejo
od procesov, ki se odvijajo v zunanjem svetu. In zatem v organizaciji glave
vsebuje procese, ki predstavljajo čisto nasprotje temu, kar so procesi
narave v zunanjem svetu. Potemtakem je potrebno celotni organizem človeka
spodbujati na ustrezen način, predvsem s pomočjo prehranjevanja."
[13]
Zdaj se lahko vprašamo: Kaj je namen vsega tega? Vsak poskus, da bi našli odgovor na to vprašanje, nam odpre najgloblje
skrivnosti človeškega obstoja. Teh ni mogoče razumeti brez resnega študija
duhovne znanosti. Kajti prva ovira je, da "obstaja zelo veliko izkušenj, ki
jih je mogoče doumeti s pomočjo misli le z največjo težavo. Vsak dan jemo in
pijemo, in sicer nagonsko ali zaradi želje po določeni hrani; vendar traja
zelo dolgo, tudi za tistega, ki je na poti duhovnega razvoja, da te stvari
poveže z duhovnim življenjem. V resnici vsakdanje stvari povežemo z duhovnim
življenjem veliko težje kot vse ostale. V primeru uživanja hrane in pijače
bomo to dosegli šele takrat, ko bomo odkrili zakaj moramo, zato da bi
služili teku svetovnega razvoja, vnašati v sebe fizične snovi v ritmičnem
ciklusu, in kakšna je povezava teh fizičnih snovi z duhovnima življenjem.
Šele potem lahko ugotovimo, da presnova ni le fizični proces, ampak da ima,
zaradi svojega ritma, v sebi tudi nekaj, kar je v svojem bistvu duhovno."
[14]
Če sledimo temu namigu, ugotovimo, kako pomemben je element časa v vseh
procesih, povezanih s prehranjevanjem. Na primer, ne moremo jesti samo
enkrat tedensko za potrebe celega tedna, ampak moramo jesti – najmanj –
enkrat na dan.
[15] "Recimo, da smo danes zaužili svoje običajno število obrokov v
pravilnem zaporedju. Naš organizem tudi jutri zahteva enako ponovitev teh
obrokov. To pa ne velja za glavo. Ta deluje skladno z drugimi merili časa;
počakati moramo še sedem dni, preden je hrana, ki je bila vnesena v
preostali organizem, prispela dovolj daleč, da bi glavi omogočila, da jo
prebavi. Predstavljajte si, da je danes nedelja; v tem primeru bi glava
morala čakati do naslednje nedelje, preden bi bila v položaju, da bi imela
koristi od plodov današnjega nedeljskega kosila. V organizaciji glave se po
sedmih dnevih dogodi ponovitev tega, kar je bilo v preostalem organizmu
doseženo pred sedmimi dnevi. Vse to so prebivalci starih kultur vedeli
intuitivno in izražali z besedami: Teden dni je potrebno za preobrazbo
fizičnega in telesnega v dušo in duha."
[16]
Iz tega razloga nihče "ne pričakuje od vas, da bi vaša večerja stala pred
vami nedotaknjena in bi potešila vašo lakoto le preko svojega atraktivnega
videza. Življenja ne bi bilo mogoče ohranjati na tak način. Ne! Mi moramo
izzvati ta proces, ki poteka v 24-urnem ciklusu, in ki bi, če upoštevamo
celega človeka, vključno z zgornjim delom oz. z organizacijo glave, svojo
pot končal šele po sedmih dneh. Vendar tudi tisto, kar se je prebavilo
duhovno – zato, ker se mora resnično prebaviti in ne le premišljevati –
potrebuje za ta proces prav tako sedemkrat toliko časa. Zato je potrebno
najprej intelektualno prebaviti vse, kar vnesemo vase. Vendar moramo čakati
sedem, da lahko to, kar smo vnesli vase, vidimo ponovno prerojeno v nas.
Šele takrat se lahko razvije v tisto, čemur je bilo namenjeno, da bo
postalo."
[17]
Vidimo, da so stvari precej zapletene, kajti obstaja več ritmov, ki
sodelujejo v nadaljnji nadčutni 'prebavi' prehranskih snovi znotraj našega
organizma, kot se jih običajno zavedamo. Iz tega razloga "je res izjemno
pomembno, da človek uredi stvari tako, da lahko resnično v sebi prebavi vse,
kar je vnesel skozi prehrano. Še posebej je pomembno, da vemo sledeče:
človek postane močan, če pravilno prebavi to, kar je zaužil v obliki hrane."
[18] Oseba pravilno prebavi živila le, če v sebi prebavi vse, kar je
bilo zaužitega skozi prehranjevanje, tudi z dušo in duhom. Tako lahko
vidimo, da cilj prehranjevanja ni povezan le z vprašanjem zdravja ljudi,
temveč tudi s človekovim duhovnim razvojem in posledično z velikimi
vprašanji človeškega in vesoljnega razvoja.
Za dopolnilne perspektive glej:
♦ PREHRANJEVANJE – ZDRAVLJENJE – IZOBRAŽEVANJE
♦ RITMIČNO ŽIVLJENJE PREHRANE
