Prehrana kot povezava s svetom

Vsak človek je povezan z zunanjim svetom na tri različne načine: preko čutnih vtisov, dihanja in prehrane. Skozi čutila sprejemamo objektivne zaznave sveta takšne kakršne so. Dihanje nam omogoči sodelovanje v svetu preko ritmične izmenjave zraka. Skozi prehranjevanje smo dejavni v procesih popolne preobrazbe vsega, kar prejemamo iz različnih kraljestev narave v obliki hrane. To se lahko dogaja zato, ker se je v našem organizmu v teku evolucije ustvaril notranji prostor, kjer se odvijajo procesi prebave in prehrane v relativni neodvisnosti od zunanjega sveta.

Uvodno branje:

♦ ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

Trije mostovi med človekom in zunanjim svetom

Če želimo razumeti pomen in vlogo prehrane za naše življenje, potem moramo začeti s preprostim opažanjem, da dejavnost prehranjevanja predstavlja enega od treh temeljnih načinov našega odnosa do zunanjega sveta. Vsak človek je povezan z okoljem, medtem ko je buden, na tri načine. "Najprej skozi svoja čutila. S pomočjo svojih čutov in čutil dojema in spoznava pojave različnih kraljestev narave. Vendar pa to še ni vse. Človek je z Zemljo povezan tudi s pomočjo nezavedno izvajanih dejavnosti – te so nezavedne, tudi ko je buden. Človek diha in preko dihanja je povezan s celotno Zemljo. V zraku, ki ga človek vdihava, se odraža stanje celotne Zemlje. V zraku, ki ga človek diha, so v zelo razredčenem stanju prisotne številne snovi. Zgolj to dejstvo, da so te snovi prisotne v zraku v razredčenem stanju, jim omogoča, da izvajajo vpliv, ki ni majhnega pomena, ko s pomočjo dihanja vstopajo v človekov organizem. Tisto kar človek zaznava s svojimi čutili, vstopa vanj zavestno; vendar v budnem stanju vstopa vanj brez njegovega zavedanja še veliko več snovi, ki so bistvenejše, kot tiste, ki vstopajo vanj preko zaznavanja in mišljenja. S pomočjo dihanja vstopa v človeka njegovo okolje v bolj materialni in snovni obliki kot je to v primeru čutnih zaznav. Ni pa potrebe poudariti, kako močno je človeški organizem odvisen od tistega, kar prejema s pomočjo zemeljskega prehranjevanja. Potemtakem moramo prepoznati tri vrste glavnih vplivov, ki delujejo s strani Zemlje na budno človeško bitje." [1] Ti so:

1. Zaznavanje kot vnašanje objektivnih čutnih vtisov

Skozi svoja čutila (vid, sluh, okus, vonj, dotik, itd.) nenehno prejemamo množico čutnih vtisov. Čutila naj bi odražala zunanji svet na nevtralen način, kar se le da podobno originalnemu. Na primer, naše oči morajo biti jasne, da so vizualni prikazi pravilni. Če so iz kakršnega koli razloga zatemnjene, bo naša vizualna percepcija izkrivljena. To pravilo velja za vsa čutila.

Iz tega razloga lahko arhetip zaznavanja označimo kot zrcaljenje zunanjega sveta. To 'ogledalo' čutilnih organov nam odseva slike, zvoke, vonjave, itd. Če je to 'ogledalo' brez deformacij, tedaj prejemamo objektivne vtise o stvareh, bitjih in pojavih v svetu.

2. Dihanje kot ritmična izmenjava med človekom in svetom

Dihanje nas postavlja v drugačen odnos do zunanjega sveta. V nekem trenutku je zrak zunaj, zatem je znotraj nas in naslednji trenutek je spet zunaj. V tem procesu se zrak delno pretvarja: vdihujemo kisik, izdihujemo pa ogljikov dioksid. Vendar pa je glavna značilnost dihanja njegov ritem vdiha in izdiha, ki se odvija skozi vse naše življenje.

Iz tega razloga lahko arhetip dihanja označimo kot ritmično izmenjavo zraka med človekom in zunanjim svetom.

3. Prehrana kot popolna preobrazba zunanjih snovi

Skozi hranjenje in pitje dnevno vnašamo zunanje snovi. Če nekdo v povprečju zaužije 1,2 kg hrane na dan, v 70 letih to pomeni skupaj več kot 30 ton. Ta visoka količina kaže na velik pomen prehrane za človekovo življenje. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da snovi iz zunanjega sveta ne uporabimo preprosto takšne kakršne so, ampak so vse snovi podvržene radikalni preobrazbi, preden jih je mogoče uporabiti za potrebe našega organizma.

Iz tega razloga lahko arhetip prehranjevanja označimo kot vnos in preobrazbo oz. metamorfozo zunanjih snovi do take mere, da lahko le-te služijo specifičnim potrebam človeškega bitja.

Oblikovanje notranjega prostora za dejavnosti prehrane

Poleg lastnosti človekove prehrane, ki je opisana zgoraj, obstaja še ena pomembna lastnost. Če jo želimo razumeti, moramo opazovati prehod od asimilacije hranil pri rastlini do nižjih živali. "Če preučujemo zeleni list rastline, vemo, da je v njem proces fotosinteze izvajan na takšen način, da svetloba priteka od zgoraj, in ogljikov dioksid vstopa s spodnje strani lista. Tretji proces je pritekajoči tok vode in mineralnih soli, ki vstopa skozi korenine in se dvigne do listov." [2] Mi lahko primerjamo:

Skupen učinek teh treh aktivnosti rastline doseže višek v proizvodnji ogljikovih hidratov v njeni listih, in beljakovin in maščob v njenih semenih. Na ta način je rastlina sposobna ustvariti vse tri osnovne snovi, ki so v naši hrani in ki omogočajo naše življenje. [3]

Sedaj "si predstavljajte, da spremenimo list, ki je sploščene oblike, v nekakšno zaokroženo oblo (glej sliko, leva stran). Zgornja stran je območje, kjer priteka svetloba iz vesolja; druga stran je temna stran, kjer ogljikov dioksid prehranjuje list." [4] K temu moramo dodati mineralne soli, ki prihajajo od spodaj, iz zemlje. Dejansko lahko vidimo spremembo iz ploskve v oblo, če primerjamo liste s semeni. Vendar pa ne moremo nikoli reči, da se znotraj rastline dogaja kakršne koli vrste prebavni proces. Kajti rastline nima tega, kar bi lahko imenovali notranji prostor. V ta namen se mora zgoditi nekaj drugega v razvoju živali. "Če se ta arhetipska slika rastlinskega procesa (asimilacije hranil) spremeni na tak način, da se začenja razvijati žival ali človek, potem odkrijemo, da se spodnja stran vtisne navznoter, podobno kot se sploščena žoga porine znotraj nje same. Tako se ustvari oblika, ki se običajno imenuje gastrula. Tako preidemo od okrogle oblike lista do arhetipske oblike preproste živali (glej sliko, desna stran). Na zgornji strani se pojavijo čutilni procesi in na spodnji, navznoter potisnjeni strani, se začnejo procesi prebave in prehrane. Na ta način smo naredili korak od rastline do živali." [5]

Ta proces preobrazbe, ki vključuje oblikovanje votline znotraj okrogle oblike, se imenuje gastrulacija, ki je "faza v zgodnjem embrionalnem razvoju večine živali." [6] V primeru človeka se dogodi "okoli šestnajstega dneva po oploditvi." [7] Tako lahko vidimo, da se v primeru živali in ljudi ustvari notranji prostor, kjer se odvijajo procesi prebave in preobrazbe prehranskih snovi v relativni neodvisnosti od zunanjega sveta. V primeru nižjih živali so ti procesi še vedno precej preprosti in še vedno precej odprti do vplivov zunanjega sveta. Ko pa napredujemo proti višjim živalskim oblikam, vidimo postopoma bolj ponotranjene, bolj neodvisne, in bolj zapletene prehranske procese – in vse to se dogaja v tem notranjem prostoru, ki je bil ustvarjen v razvoju živalskega sveta, kateremu pripada tudi naše fizično telo.

Štiridelna narava prave hrane

V tekstu ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA najdemo razlago o štirih telesih, ki zagotavljajo človeku specifične funkcije:

Ta človeški mikrokozmos je preko treh mostov – preko čutnih vtisov, dihanja in prehrane – povezan z zunanjim svetom, z makrokozmosom, ki ga sestavljajo štiri različna kraljestva: mineralno kraljestvo, rastlinsko kraljestvo, živalsko kraljestvo in človeško kraljestvo. [9]

V tekstu ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA  je poleg tega pojasnjeno, da so tudi druga naravna kraljestva – z izjemo mineralov [10] – sestavljena iz več teles in ne le iz fizičnega telesa. Ker prihaja naša hrana v glavnem iz rastlinskega in živalskega kraljestva, to pomeni, da hrana, ki jo jemo, vsebuje tudi eterične in astralne sile. To ne velja samo za hrano živalskega izvora, ampak tudi za hrano rastlinskega izvora. "Res je, da ima rastlina, ki raste v zemlji, samo fizično in eterično telo, ter ne vsebuje astralnega telesa, tako kot je to pri živalih; kljub temu pa mora astralnost od zunaj obkrožati rastlino z vseh strani. Rastlina ne bi cvetela, če astralnost ne bi prišla v stik z njo iz zunanje strani. Rastline ne ponotranjijo astralnosti na način, kot to storijo živali in ljudje, vendar pa mora biti astralnost v zunanjem stiku z njimi. Astralnost je vsepovsod in dušik, kot nosilec astralnosti, je prav tako povsod. Tako si lahko predstavljate, kako pomemben mora biti dušik za življenje rastlin." [11]

Čeprav se rastlinske beljakovine tvorijo v njenem zgornjem delu, predvsem v semenih – to je v predelu, kjer pride rastlina v stik z zunanjo astralnostjo – pa prav vsi deli rastline vsebujejo majhno količino beljakovin. To pomeni, da imamo v vsej zelenjavi in sadju majhno količino 'rastlinske astralnosti' (v primerjavi z astralnostjo v živalski hrani). Zaradi večje vsebnosti beljakovin je v semenih rastline (npr. fižol, oreščki, užitna semena in žita) tudi več rastlinske astralnosti.

Kako je s prisotnostjo ego sil v živalskem in rastlinskem kraljestvu? Medtem ko nam naš ego omogoča, da se zavedamo lastnega obstoja, pa v primeru živali in rastlin delujejo sile ega drugače. Le-te preskrbijo specifično obliko, ki v osnovi določa celotno življenje posamične rastlinske ali živalske vrste. Zunanja oblika omogoča tudi hitro razlikovanje različnih vrst (npr. ovco od koze, ječmen od ovsa itd.). Ta funkcija ego-organizacije je očitna tudi v primeru ljudi. Medtem ko si delimo splošno obliko človeškega bitja, ki nam omogoča, da razlikujemo človeka od opice, smo poleg tega razvili individualne lastnosti do takšne mere, da lahko prepoznamo drug drugega zgolj po zunanjem videzu. Potemtakem lahko v živalskem in rastlinskem kraljestvu prepoznamo delovanje ego organizacije v nastanku številnih vrst, vsaka s svojo tipično zunanjo obliko.

Sedaj si lahko ogledamo en primer štiridelne narave živila – jabolka:

Mineralni del (sivo ozadje) preskrbi za notranjo strukturo oz. fizično zgradbo živila. Potem imamo eterične sile (zelene linije), ki prežemajo vse tekočine z energijo življenja. [12] Vpliv astralnosti (rumene linije) lahko zaznavamo v okusu, barvi in vonju jabolka. Individualni vidik (vijoličen obris) se kaže v zunanji obliki živila, ki nam omogoča, da razlikujemo jabolko od hruške tudi v primeru, ko vidimo zelo preprosto otroško risbo obeh sadežev. Tako lahko prepoznamo štiridelno naravo živil, ki prihajajo iz rastlinskega in živalskega kraljestva, ki sta dva glavna vira naše hrane.

Za dopolnilne perspektive glej:

♦ PREHRANA ZA DUŠO IN TELO

♦ PREHRANJEVANJE – ZDRAVLJENJE – IZOBRAŽEVANJE

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Velik pomen prehrane lahko prepoznamo zgolj s pomočjo opazovanja naših odnosov do drugih kraljestev narave, ki so predstavljeni v tem tekstu. Za mnoge ljudi je očitno, da ima prehrana pomembno vlogo v človeškem življenju, toda pomen prehrane je še veliko večji, kot se običajno misli. Prehranjevanje ima številne namene in je povezano z različnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo ljudje. Prav zaradi tega je smiselno, da se vprašanje prehrane jemlje zelo resno – veliko bolj resno kot je to običajno v teh časih celo med bolj izobraženimi in prosvetljenimi ljudmi.

Potrebno se je zavedati, da ima hrana kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke. Medtem ko lahko preučujemo nekatere kratkoročne in srednjeročne učinke, je veliko težje raziskati dolgoročne učinke, ki se včasih izrazijo šele po treh ali štirih desetletjih ali še kasneje. [13] Ti dolgoročni učinki se lahko raziskujejo s pomočjo statistične primerjave zdravilnih učinkov na dve različni skupini ljudi, ki jedo različne vrste diet. Vendar ima ta pristop resne omejitve; obstaja namreč preveč dejavnikov, ki imajo učinek na zdravje ljudi, da bi bili lahko zaključki takih raziskav dokončni. Poleg tega je velika omejitev dejstvo, da takšne raziskave potrebujejo nekaj desetletij, da prispejo do enega ali dveh uporabnih prehranskih napotkov.

Zaradi tega je bolje, da delujemo preventivno in posvetimo več časa in denarja temu, kar dan za dnevom vnašamo v naše telo. To je celo večja nuja, ko spoznamo, da je kakovost tega, kar jemo, odvisna od bolj skrite kakovosti življenjskih sil v hrani, ter od kakovosti tistih sil, ki se manifestirajo v okusu in vonju hrane. V ta namen je več kot nujno, da presežemo materialistično poenostavljanje, ki pravi, da na nas učinkujejo zgolj fizične snovi, ki so prisotne v naši hrani, in njene kemične sestave.

Zavoljo tega moramo razviti novo razumevanje prave narave človeka in vloge prehrane – to je celostno razumevanje našega ustroja in temeljnih prehranskih principov. V nasprotnem primeru lahko postanemo žrtve raznovrstnih samoprevar in iluzij. Vendar pa si s pomočjo novega razumevanja prehrane lahko uredimo naše življenje na tak način, da "nas hrana, ki jo jemo, ne bo ovirala pri doseganju polnega potenciala tega, kar bi morali postati kot ljudje." [14]

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Rudolf Steiner, London, 30.08.1922; Planetary Spheres and Their Influence on Man's Life on Earth and in Spiritual Worlds, Rudolf Steiner Press, 1982
  2. Karl König, Earth and Man, Bio-Dynamic Literature Wyoming, USA, 1982
  3. Glej tudi KOZMIČNO POREKLO ŽIVIH SNOVI.
  4. Glej opombo 2
  5. Glej opombo 2
  6. Wikipedia, Gastrulation, June 2015
  7. Wikipedia, Gastrulation, November 2008
  8. Znotraj telesa obstaja več nivojev strukturne kompleksnosti: sistemi, organi, tkiva, celice in kemične snovi. Fizično telo je nekakšen skupek vseh teh notranjih struktur, oz. zunanje viden povzetek celotne zgradbe človeka.
  9. Poleg štirih kraljestev narave imamo nad njimi območje planetov in zvezd, ter pod njimi notranje jedro planeta Zemlje, vendar za namen tega principa lahko ti dve območji pustimo ob strani.
  10. Ta stavek je resničen samo iz fizične perspektive, vendar bi bila razlaga štiridelne narave mineralov iz duhovno-znanstvene perspektive zelo težko razumljiva za tiste, ki se še niso poglobili v resen študij duhovne znanosti. Vendar, če samo pogledate razlage skrivnostnih procesov v principu TRANSSUBSTANCIACIJA MINERALNIH SNOVI, boste dobili občutek za uganke, ki nam jih zastavljajo ti 'preprosti' minerali.
  11. Rudolf Steiner, Koberwitz, 11.06.1924; Agriculture, Bio-dynamic Farming and Gardening Association, ZDA, 1993
  12. Obstaja očitna razlika med rastočo rastlino ali živo živaljo ter njenimi deli, ki služijo človeku v prehranjevalne namene, potem ko je bila rastlina odrezana ali izkoreninjena iz zemlje oziroma, ko je bila žival ubita. Vendar to ne pomeni, da deli rastlin in živali nimajo v sebi eteričnih in astralnih sil; splošno znano je, da moramo vložiti veliko truda v ustrezno shranjevanje hrane. V ozadju tega je dejstvo, da morajo metode shranjevanja zmanjšati izgube eteričnih in astralnih sil, kolikor je mogoče.
  13. To je eden od glavnih razlogov, zakaj ljudje ne jemljejo vprašanja prehrane dovolj resno. Ideja, da ima lahko nekaj, kar zaužijemo danes, učinek šele čez nekaj desetletji, je preveč abstraktna in zato ne predstavlja dovolj dobrega razloga za mnoge ljudi, da spremenijo svoje prehranjevalne navade – še posebej, če so mladi. Seveda je veliko odvisno od posameznikovega razumevanja življenja. Obstaja velika razlika, ali oseba verjame, da smo nepomembni igralci brezsmiselnega kozmičnega razvoja ali pa se, v skladu z duhovno znanostjo, zavedamo, da ima vsak človek pomembno vlogo v kozmičnem razvoju, ki ima svoj namen.
  14. Rudolf Steiner, Munich, 8.01.1909; Nutrition, Rudolf Steiner Press