Zgodovinsko dejstvo je, da so v preteklosti imeli vsi misterijski centri,
kjer so bili izbrani posamezniki podvrženi strogemu sistematičnemu treningu,
s katerim so pridobili posebne duhovne sposobnosti, tudi posebna prehranska
navodila. V sedanjem času je postalo vprašanje duhovnega razvoja zadeva, v
kateri je vse odvisno od zanimanja in iniciative vsakega posameznika. Sedaj
ne moremo obravnavati razlogov za takšno dramatično spremembo, kajti to bi
zahtevalo dobro poznavanje okultne razlage kozmičnega in človeškega razvoja.
Za potrebe tega prehranskega principa bo zadostovalo, če se osredotočimo na
vprašanje: Kakšno vlogo ima prehrana pri duhovnem razvoju posameznikov v
modernem času? Čeprav je ta tematika zelo kompleksna, lahko postopoma
pridobimo osnovno razumevanje, ki nam bo pomagalo pri odločitvah glede
izbire ustrezne prehrane. V ta namen si bomo najprej ogledali kakšno vlogo
ima prehrana pri razvoju in ohranjanju moderne človeške zavesti – to je,
samozavedanja o lastnem obstoju.
Ego-organizacija – Toplota – Mineralni svet
Prehranjevanje spada med eno od treh osnovnih povezav s svetom, ki nas
obdaja. [1] V naš organizem vstopajo raznovrstne snovi preko hrane in
pijače; ena med najbolj pomembnimi skupinami so mineralne snovi – železo,
kalcij, natrij, fosfor, cink, kalij, ogljik, silicij, magnezij, itd. Če
želimo razumeti odnos med prehrano in samozavedanjem, potem moramo vedeti
kakšen odnos obstaja med mineralnimi snovmi, ki so prisotne v hrani, in
Jazom, duhovnim članom človeškega bitja. V ta namen se moramo obrniti k
rezultatom duhovno-znanstvenega raziskovanja, ki nam odkrijejo, da
"ego-organizacija stoji v posebnem razmerju z vsem, kar je mineralnega v
človeku. Ko zaužijemo neko mineralno snov – na primer, če damo na jezik
malce soli – se jo ego-organizacija takoj 'oprime'. Tudi ko sol nadaljuje
pot v želodec, ostane ego-organizacija ves čas povezana z njo. Sol potuje
skozi črevesje in še naprej dalje in je podvržena različnim spremembam,
vendar jo ego-organizacija nikoli ne zapusti. Ego-organizacija in sol, ki
vstopi v človeka, se obnašata se kot dve stvari, ki pripadata ena drugi.
Precej drugače je, ko pojemo ocvrto jajce ali katerokoli drugo
beljakovinsko snov. Ko imamo na jeziku grižljaj jajca, se ego-organizacija
zanj ne meni prav veliko. Potem se jajce razgradi; znotraj nas postane
popolnoma mineralno. Vse, kar je živega, je odstranjeno iz njega. Življenje
se znotraj nas uniči. Beljakovine, ki smo jih sprejeli vase, prenehajo biti
beljakovine in postanejo povsem mineralne, ko dosežejo stene tankega
črevesja.
[2] Šele zdaj pridejo v roke ego-organizacije in od takrat dalje so
mineralizirane beljakovine pod kontrolo ego-organizacije. Torej lahko
rečemo, da se ego-organizacija ukvarja le s tistim, kar je mineralno, vendar
postane v človeškem organizmu vse, kar je mineralno, povsem nekaj drugega od
tistega, kar je bilo zunaj njega. Nič ne sme ostati takšno, kot je bilo, ko
je bilo zunaj človeškega organizma. Lastnost ego-organizacije je, da prejme
vse, kar je mineralnega, in to v celoti pretvori. Vse do naše smrti ne
postane mineral zopet takšen, kot je v zunanji naravi. Vse dokler živimo na
zemlji in nosimo mineralne snovi znotraj lastne kože, jih naša
ego-organizacija nenehno preoblikuje. Človekova ego-organizacija popolnoma
pretvarja vse, kar je mineralno, ne le v trdni obliki, temveč tudi v tekoči
in zračni obliki ter mineralno v obliki toplote."
[3]
Te preobrazbe mineralov v človeškem organizmu – iz trdnega stanja v
tekoče, iz tekočega v plinasto, iz plinastega do stanja toplote, in nato v
nasprotni smeri – so opisani v tekstu
TRANSSUBSTANCIACIJA MINERALNIH SNOVI. Sedaj se bomo osredotočili na
vprašanje: Na kakšen način človekova ego-organizacija opravlja te
preobrazbe? Na primer, "kaj raztopi sol na jeziku? To je toplota, ki pride k
njej v naših ustih. Slina, v kateri se sol raztopi, ima skoraj enako
temperaturo kot kri. Ego-organizacija živi v tej vitalni oz. živi toploti.
Toplota je instrument ego-organizacije, pri čemer v vsakem trenutku našega
življenja vzdržuje ravnotežje med otrdelostjo in sklerozo na eni strani, in
raztapljanjem ter vnetjem na drugi strani. Le na ta način smo lahko resnično
človek, ne samo v telesu, ampak tudi v duši in duhu. In mineral je sredstvo,
s pomočjo katerega ego dosega to reguliranje."
[4]
Tukaj lahko prepoznamo duhovno nalogo uravnoteženja specifičnih
polarnosti v človeškem organizmu, kot je predstavljeno v uvodnem tekstu
BISTVO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA. Iz zgornjega opisa je razvidno, da to
reguliranje poteka preko medija toplote v sodelovanju z minerali, ki
vstopajo preko naše hrane in pijače. Tako pridemo do dodatnega razloga, ki
razjasni velik pomen mineralnih snovi v človeški prehrani. Vendar pa je
potrebno njihov učinek umestiti v odnos minerala do toplotnega etra in
ego-organizacije, če se hočemo izogniti enostranskemu materialističnega
pristopu k razumevanju vloge mineralnih snovi v človeškem organizmu.
Mineralov ne moremo uporabljati na takšen način, ki bo služil tako našemu
fizičnemu zdravju, kot našemu duševno-duhovnemu razvoju, brez zavedanja o
njihovi povezavi s človekovim Jazom preko medija toplote.
Trdno fizično telo kot 'ogledalo' za dušo in Jaz
Naloge in učinki mineralnih snovi v človeškem telesu so mnogovrstne in
večplastne. Sedaj si bomo ogledali eno od teh nalog: povezavo med
mineralnimi snovmi znotraj našega organizma in s stanjem naše zavesti.
Duhovni razvoj posameznih ljudi je tesno povezan z razvojem zemlje in
celotnega vesolja. V različnih fazah zemeljskega razvoja so obstajale velike
razlike v notranjem ustroju zemlje in človeka.
[5] Ena od teh razlik je, da "v zgodnji fazi razvoja zemlje, človek ni
imel v sebi nikakršnih mineralnih snovi. To, kar je bilo kasneje strjeno v
njegovo okostje, in tisto, kar prežema kri in tkiva, kot človeški element,
vse to je bilo v tistem času napolnjeno s čistimi življenjskimi procesi.
Šele ko je bilo oblikovano mineralno kraljestvo – ko se je pojavila trdna,
mineralna zemlja, kot taka – je človek, kot fizično bitje, vključil v sebe
mineralne snovi. Na ta način, je dejansko postal zemeljsko bitje."
[6]
Glavni namen za to vključitev mineralov je bil razvoj novega stanja
zavesti. "Zemlja obstaja zato, da se človek lahko razvije kot subjekt, ki se
v celoti zaveda, da je 'Jaz'. Naravni svetovi so se razvili v prvih štirih
krogih razvoja
[7], zato da bi v četrtem krogu človeško bitje imelo samozavedanje in bi
bilo sposobno zavestno zrcaliti sebe v telesu."
[8]
Da bi lahko dosegli to novo stanje zavesti, je človeško bitje potrebovalo
pomoč. In ta pomoč je prišla in še vedno prihaja skozi zemeljsko prehrano.
"Hrana nam daje nekaj, kar imamo v nas kot nekakšen notranji stol.
Mi
občutimo sebe in se na ta način zavedamo našega ega v normalnem življenju,
zato ker imamo v nas fizično materijo, fizične snovi. Sebe občutimo na enak
način, kot takrat, ko sedimo na stolu. Stol, na katerem sedimo, občutimo
zato, ker pritiska na nas. In tako občutimo svoje telo, ki nenehno pritiska
na to, kar smo naredili iz tega, kar smo prejeli iz celotnega sveta. Ko
zaspimo, tega ne občutimo, zato ker smo zunaj svojega telesa. Kadar smo
budni, občutimo svoje telo; le-to je nekakšen kavč, ki je bil narejen za nas
– v nekaterih primerih trši, če smo bolj koščeni, v drugih primerih pa
mehkejši. To je neke vrste kavč, na katerega se človek uleže; človek občuti
razliko med mehko pernato posteljo in leseno klopjo. Prav tako občuti človek
razliko med tem, kar je v njem trdega, in tem, kar je mehko. Ampak to ni
pravi človek, pravi človek je v notranjosti."
[9] Pravi človek je Ego-organizacija – duhovno jedro vsakega človeškega
bitja – in njegova duša oz. astralno telo.
Kakšna je vloga duše v tej povezavi? Če pogledamo na mineralne snovi v
telesu, lahko vidimo, da "znotraj človeškega organizma obstajajo toplota ter
zračni in tekoči elementi, katere lahko duša prežame. Vendar pa je v telesu
nekaj, kar duša ne more prežeti. To je primerljivo z objekti, na katere pade
svetloba, ki se odbije nazaj, ker jih ne more prežeti. Recimo, da imamo
ogledalo; svetloba ne more predreti skozi in se zato odbije. Na podoben način
duša ne more predreti trdnega mineralnega
[10] organizma in se zaradi tega nenehno zrcali.
Če temu ne bi bilo tako, zavest sploh ne bi obstajala. Vaša zavest je
sestavljena iz duševnih izkušenj, ki jih odseva mineralni organizem. Vi se
ne zavedate duševnega življenja, ki je vsrkano v toplotni, zračni in tekoči
organizem; izkusite ga le zato, ker se duševno življenje znotraj toplotnega,
zračnega in tekočega vsepovsod odraža s pomočjo mineralnega, tako kot se
sončni žarki odražajo s pomočjo zrcala. Izid tega zrcaljenja so vaše miselne
slike.
Kadar nekdo izloča preveč mineralnega – mineral se vedno 'odeva' v oblike
– potem ta človek proizvaja veliko miselnih slik – postane miselno bogat. Če
se izloča premalo mineralnega, imajo misli nerazločne obrise, podobno kot
odsevi v slabem zrcalu. Z drugimi besedami rečeno, kadar se izloča preveč
mineralnega, prevladujejo misli, ki postanejo zelo natančne. Človek, ki ima
takšne misli, postane zelo pedantski; prepričan je v pravilnost njegovih
misli, zato ker izvirajo iz velike količine trdnega – tako postane človek
materialističen. Kadar se izloča premalo mineralnega – ali morda preveč v
preostalem delu organizma in premalo v glavi – potem ostanejo misli
nerazločne in oseba postane sanjava, ali morda postane mistik.
Naše duševno
življenje je odvisno od materialnih procesov, ki se odvijajo znotraj nas.
[11]
Tukaj imamo primer, kako obstoj in stanje našega trdnega mineralnega
telesa učinkuje na našo duševno-duhovno stanje. Ljudje ne bi mogli doseči
samozavedanja, če ne bi imeli fizičnega telesa, ki služi kot 'ogledalo'
našemu 'Jazu', da se le-ta prepozna kot ločeno individualno duhovno bitje.
Če se skoncentrirate na svoje telo, boste opazili, da občutite samega sebe
znotraj meja svojega fizičnega telesa. Skozi notranje zaznavanje lastnega
telesa se zavedate sebe kot ločenega bitja od drugih bitji in stvari na
svetu. Prav to dejanje omogoča samozavedanje. [12] Na
ta način "pride človek preko fizičnega telesa do polnega samozavedanja."
[13]
Fizično telo je trdno v tolikšni meri, kot je potrebno, s pomočjo
mineralnih snovi, ki jih zagotavlja
ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK – ne neposredno, ampak v sodelovanju s
KOZMIČNIM PREHRANSKIM TOKOM. Tako lahko razumemo odločilno vlogo
prehranskih mineralov za ustrezen razvoj modernega stanja zavesti. "Danes,
na primer, so s pomočjo spektralne analize, našli v žitu vse plemenite
kovine – ne le železo, temveč tudi zlato, srebro, itd. Tako polnozrnati kruh
stimulira človeške ego-sile s pomočjo najvišjih, najbolj plemenitih
mineralov, ki jih je mogoče najti med zemljo in vesoljem. Minerali tako
zagotovljajo najbolj celovito stimulacijo najvišje človeške dejavnosti – to
je dejavnosti ego-organizacije." [14]
Po drugi strani pa se je treba zavedati, da obstaja omejitev, koliko
mineralnih snovi lahko zaužijemo v čisti mineralni obliki, kot so npr.
jedilna sol, sladkor in podobno. Razlog je v tem, da "mora ego, zato ker
sprejme vase minerale, le-te raztopiti v prebavnem traktu, nato pa jih mora
prežeti tudi s toploto – dvigniti jih mora celo na nivo same toplote. Vendar
pa je ta pot lažja in bolj dosegljiva, če je rastlina že prenesla minerale
korak dalje, s tem da jih je oživila. Če bi morali sprejeti vse minerale, ki
jih potrebujemo, neposredno iz anorganskega sveta, bi bila moč našega Ega
kmalu izčrpana. Užitne rastline pa nam, s tem ko prevzamejo del naše naloge,
pomagajo izpolnjevati ta pomembni proces, ki gre v smer razvijanja človeške
narave."
[15]
Ta uvid nam pomaga razumeti, zakaj so rastline glavni vir hrane za
človeštvo kot celoto. Ena od glavnih značilnosti rastlin je, da rastejo iz
mineralnih tal, vsrkajo vase različne minerale in jih vgradijo v svoja
fizična telesa.
[16] Vendar pa rastline naredijo to na takšen način, da postanejo del
njihovega fizično-eteričnega telesa; to pomeni, da mineralne snovi izgubijo
njihov anorganski karakter in postanejo prežete s silami eteričnega telesa
rastlin – z drugimi besedami rečeno, minerali postanejo prežeti z silami
življenja. Tako nam rastline omogočajo takšno uporabo mineralnih snovi, ki
služi našemu pravilnemu razvoju, vključno s tem, da mineralne snovi
sodelujejo pri vzpostavljanju in ohranjanju takšnega duhovnega stanja, ki
nam omogoča zavedanje našega lastnega obstoja.
PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE
To prehransko načelo pojasnjuje izjemen pomen mineralov v človeški
prehrani – ne le za fizično zdravje človeka, temveč tudi za njegovo stanje
zavesti. V hipotetičnem primeru osebe, ki ne bi uživala nobenih mineralnih
snovi v njeni prehrani – kar je dandanes nemogoče, zato ker minerali
prežemajo vsa kraljestva narave in so prisotni tudi v vodi – v takšnem
primeru se ta oseba ne bi bila sposobna ohranjati v budnem stanju
samozavedanja, temveč bi ’sanjala’ in ’spala’ tudi podnevi.
Vendar pa ta uvid ne bi smel pripeljati do uživanja živil zgolj v
trdni mineralni obliki, kot so sol, sladkor, pecilni prašek, itd. Kajti
najboljši vir mineralov je rastlinska hrana.
Rastline lahko zagotovijo široko paleto potrebnih mineralnih hranil pod
naslednjimi pogoji:
- da rastejo iz zdravih, živih tal;
- da niso podvržene pretirani predelavi;
- da naša prehrana ni preveč enostranska.
Potemtakem moramo uživati paleto raznovrstnih
bioloških polnovrednih živil, če želimo poskrbeti za naše mineralne
potrebe na najboljši možni način. Materialistični pristop s svojo
poenostavljeno 'formulo', da je pomanjkanje določenega minerala v telesu
mogoče rešiti z dodajanjem le-tega v njegovi
izolirani mineralni obliki, ne upošteva dejstva, da na ta način
zlahka preobremenimo naš ego. Kadar pa jemo pravo hrano iz rastlinskega
kraljestva, takrat spodbujamo dejavnosti naše ego-organizacije na bolj ustrezen
in uravnotežen način.
Minerali, ki se jih jemlje v mineralni obliki (kot so
sol in sladkor), se morajo zato jemati v
relativno majhnih količinah, ki so odvisne od individualnih potreb in
sposobnosti, da se izvaja procese preobrazbe, ki so opisani v prehranskem
principu TRANSSUBSTANCIACIJA MINERALNIH SNOVI. Če nekdo zaužije več, kot je
sposoben ustrezno uporabiti, potem bo le-ta prej ali kasneje zbolel.
Poleg tega, če hočemo vzdrževati zdravo stanje našega organizma na dolgi
rok, se moramo izogibati vsem rafiniranim oblikam soli in sladkorja. To je
nekaj, kar ima izjemen pomen, ker se tisti, ki berejo medicinska poročila o
negativnih zdravstvenih posledicah (prekomernega) uživanja soli in
sladkorja, nagibajo k temu, da izločijo ali radikalno zmanjšajo količino
soli in sladkorja v njihovi prehrani, kajti v veliki večini teh poročilih ni
nobene omembe vprašanja kakovosti soli in sladkorja. Vendar pa je proces, ki
najbolj vpliva na kakovost soli in sladkorja, ali so bila ta živila
rafinirana ali ne.
To je razvidno v primeru kruha in peciva.
Ta živila lahko smatramo kot tista, ki so dodatno ’mineralizirana’ – kar
pomeni, da so bolj trdne oblike – skozi način priprave.
Njihova skorja in hrustljavost naredi ta živila še posebej privlačna za
sodobnega človeka. Ampak ni ves kruh in vse pecivo enako. Spekter in
količina mineralov je odvisna od kakovosti vsakega procesa, ki je vključen v
gojenje žita in v samo pripravo kruha ter drugih pečenih žitnih proizvodov.
Na primer, v knjigi Foods that Harm, Foods that Heal [17],
se pecivo in slaščice štejejo za živila, ki naredijo več škode kot koristi.
Avtorji gredo celo tako daleč, da trdijo, da "na splošno ni peciva, ki bi ga
bilo mogoče smatrati z zdravstvenega vidika, kot dobrega za človeka."
To ne preseneča, če se upošteva vrsta in kakovost standardnih sestavin v
običajnem pecivu, kot sta na primer bela moka in bel sladkor. To lahko
primerjam z osebno izkušnjo, ko sem več kot eno leto redno užival pretirane
količine izdelkov pekarne Sonček v Sloveniji, vključno s pecivom in z
drugimi sladkimi proizvodi, brez kakršnihkoli negativnih posledic za moje
zdravje – prav nasprotno, v vsem tem času sem se počutil izredno močan, tako
fizično kot mentalno. Glavna razlika je bila v
tem, da
smo uporabljali sveže mleto polnozrnato moko
[18] in zgolj naravna sladila, kot so ječmenov sirup,
suho sadje (predvsem rozine), zgoščen jabolčni sok, itd. Naš primer je
dokazal, da lahko obstajajo zdravi kolači, pecivo, in ostali sladki pekovski
izdelki!
♣ Za pomoč, kako ločiti pravo od umetno mineralizirane hrane,
glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO'
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno
vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV
z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem.
Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z
namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
