Sedem teles našega sončnega sistema – Sonce, Luna, Mars, Merkur, Jupiter, Venera in Saturn – je povezana na nadčutnem nivoju s sedmimi dnevi v tednu – nedeljo, ponedeljkom, torkom, sredo, četrtkom, petkom in soboto; s sedmimi glavnimi organi človeškega organizma – srcem, možgani, žolčnikom, pljuči, jetri, ledvicami in vranico; in s sedmimi žiti – pšenico, rižem, ječmenom, prosom, ržjo, ovsom in koruzo. Zaradi tega redno uživanje sedmih žit v skladu z ritmom tedna spodbuja naš ‘notranji kozmični sistem’ na harmoničen način in tako prispeva k vzdrževanju zdravega ravnovesja na telesnem, duševnem in duhovnem nivoju.
Uvodno branje:
Namen tega principa je predstavitev osnovnih povezav med sedmimi planeti [1], sedmimi notranjimi organi, sedmimi žiti in sedmimi dnevi v tednu, tako da lahko razumemo, na čem temelji TEDENSKI RITEM SEDMIH ŽIT, ki je eden od glavnih principov uravnovešanja jedi, ki so predstavljeni v SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAVODILIH. Zavedati se moramo, da se tovrstne nadčutne odnose lahko preveri le z neposrednimi izkušnjami nadčutnih realnosti, ali z dolgoletnimi izkušnjami v biodinamičnem pridelovanju žit, ali z resnim študijem duhovne znanosti. Čeprav ta prehranski princip pripada naprednemu nivoju, je treba vedeti, da moramo preiti na višje duhovne nivoje, če želimo resnično razumeti naravo nadčutnih sil, ki izvirajo iz teles našega sončnega sistema in ki imajo odločilne vplive na različne oblike življenja na Zemlji.
V opisu ŠTIRIDELNE NARAVE ČLOVEKA je pojasnjeno, da je človeški organizem sestavljen iz fizičnega telesa, ki ga zaznavamo s fizičnimi čutili, in iz treh nadčutnih teles. Prvo med njimi je " eterično telo človeka, ki vsebuje najbolj raznovrstne sisteme sil, z namenom, da lahko na najbolj raznovrstne načine vključujejo vase snovi, ki jih sprejemamo vase preko procesa prehranjevanja. Poleg tega eteričnega organizma, katerega lahko vidimo kot najbližji prototip človeškega organizma, imamo še en višji član v tako imenovanem astralnem telesu. Astralno telo lahko postane član organizma šele potem, ko sta fizični in eterični organizem pripravljena v skladu z njihovima lastnima načrtoma. Astralno telo je tisto, ki potrebuje oba druga organizma. Poleg tega imamo tudi ego; zatorej je človek sestavljen iz povezave teh štirih članov." [2]
Vsak od treh višjih članov človeka vsebuje nadčutni sistem sil, ki je tipičen zanj. Poleg tega obstajajo v njih številne variacije zaradi medsebojnega vpliva sil eteričnega, astralnega in ego organizma. Če želimo razumeti izvor različnih organov in sistemov v človeškem organizmu, potem moramo pogledati na te skrite sile. "Do opazovanja resničnih oblik organov lahko prispemo, če upoštevamo dejstvo, da so organi sistemi sil" [3]; zgolj zaradi tega, ker se "odlagajo fizične snovi v nadčutni sistem sil, postane organ fizična stvaritev. Potemtakem lahko rečemo, da je razlog, zakaj je naprimer fizično-zaznaven organ viden na mestu, kjer se nahaja vranica, v tem, da je ta prostor na točno določen način prežet s sistemi sil, ki privlačijo materialno snov na tak način, da se la-ta odloži v obliki, v kateri jo vidimo kot zunanji organ vranice, kadar jo raziskujemo z vidika anatomije."[4]
Tako lahko dojamemo, da "se različni organi v človeku v resnici zelo razlikujejo drug od drugega. Mi lahko preučujemo jetra zgolj takrat, ko vemo, da ima v njih glavno vlogo eterično telo s svojimi silami, ter da astralno telo – čeprav zagotovo prežema jetra tako kot voda prežema gobo – nima posebne vloge pri oblikovanju jeter oz. njihovi notranji obliki. Možgansko snov si lahko predstavljamo le kot nekaj, v čemer ima v bistvu največjo vlogo astralno telo, medtem ko ima eterično telo postransko vlogo. Prav tako ima ego bistveno vlogo v celotni zgradbi krvnega sistema ter celo v zgradbi srca, medtem ko naprimer ego v organizaciji živcev sploh ne sodeluje, tako kot tudi ne v ostalih organih. Potemtakem, kadar preučujemo fizično telo človeka v okultnem smislu in ne zgolj v smislu formul, najdemo v njegovih raznolikih organih stvaritve, ki imajo precej različne vrednosti, precej različna bistva, povsem različne narave. Lahko rečemo, da je narava človeških jeter ali njegove vranice odvisna od višjih principov, ki delujejo v teh organih. Jetra in vranica sta zelo različna organa; v vranici ima na zelo poseben način močno vlogo astralno telo, medtem ko nima v jetrih skoraj nobene vloge." [5]
Ljudje imamo tri nadčutna telesa; zaradi tega "lahko prepoznamo nekatere organe, ki so v glavnem določeni s sistemi sil eteričnega telesa; in druge organe, ki so določeni bolj skozi tokove sil, ki prihajajo iz astralnega telesa; medtem ko so spet drugi organi v največji meri določeni skozi tokove ego-organizma. Zato si lahko predstavljamo, kako so bili vsi različni organi v človeškem organizmu sprva načrtovani kot nadčutni organi, nato pa so bili pod vplivom najraznovrstnejših nadčutnih sistemov sil napolnjeni s fizično snovjo. Zato moramo v teh sistemih sil, ki na različnih mestih organizma odlagajo fizično materijo znotraj njih samih, prepoznati nadčutni organizem, ki se razlikuje v svoji sestavi in ki zatorej v sebe vgrajuje fizično snov na najbolj raznovrstne načine. Tako smo prispeli do tega, čemur lahko rečemo pojem 'celotnega organa'. Organ, kot tak, se lahko obravnava kot nadčutni sistem sil; toda v organih se, tako rečeno, skladiščijo fizično-zaznavne snovi s pomočjo celotnega procesa prehranjevanja." [6]
Na podlagi te razlage o izvoru človeških organov, lahko naredimo naslednji korak in si ogledamo "sedem članov notranjega kozmičnega sistema človeka, ki so povezani z njegovim uresničevanjem notranjega življenja in z njegovim odpiranjem samega sebe k zunanjemu svetu." [7] Gre za sedem organov, ki sodelujejo v procesu INDIVIDUALIZACIJE ČLOVEŠKIH SNOVI in ki imajo posebne odnose s sistemi sil, ki izhajajo iz sedmih planetarnih teles. "Dejavnost vranice je označena kot Saturnova dejavnost, dejavnost jeter kot Jupitrova dejavnost in dejavnost žolčnika kot Marsova dejavnost. Na isti osnovi okultno znanje vidi v srcu in krvnem sistemu nekaj, kar pripada in kar si zasluži ime Sonca v človeškem organizmu, tako kot zunanje Sonce zasluži to ime v planetarnem sistemu. V sistemu pljuč je vsebovano tisto, kar okultisti označujejo kot Merkur, in v sistemu ledvic kot Venero." [8] In dejavnost možganov se označuje kot Lunina dejavnost. "Tako imamo v tem notranjem človeškem kozmičnem sistemu nekaj, kar odraža zunanji kozmični sistem." [9] To je en primer, ki nazorno prikazuje, da je človek v resnici mikrokozmos – mali svet – ki odseva makrokozmos – veliki svet. Kajti "realizirati moramo, da prihajajo iz tega makrokozmosa duhovne sile, ki gradijo naše lastno bitje. Najprej ne vemo nič o tem področju, zato ker ga zakriva koprena čutnega sveta. Vendar se te sile stekajo v nas, te sile so zgradile našo fizično in eterično telo. Vsa ta vzajemna igra, medsebojno delovanje med velikim svetom in malim svetom, med tem, kar je znotraj, in tem, kar je zunaj zastrto s tančico čutnega sveta – vse to je vključeno znotraj osupljivega labirinta. To je življenje samo v polni realnosti." [10]
V opisu USKLAJEVANJA S TRIDELNO RASTLINO najdemo uvodno razlago o pomembnosti kozmičnih vplivov pri gojenju rastlin. Seveda se moramo zavedati, da so ti vplivi zelo zapleteni, saj delujejo na različnih nivojih – na fizičnem, eteričnem in astralnem nivoju. Na primer, "če pogledamo na Saturn s fizičnim vidom, ga vidimo zunaj v kozmičnem prostoru kot neke vrste svetlobno oblo s prstani. Ta obla, ki jo vidna tam zunaj, ni to, kar okultist imenuje Saturn; zanj je Saturn tisto, kar zapolnjuje celoten prostor, ki ga omejuje vidna eliptična krožnica Saturna; vse, kar je znotraj te Saturnove krožnice, znotraj te ovalne sfere Saturna, vse to je za okultista Saturn. To, kar leži znotraj te sfere, si moramo predstavljati kot zapolnjeno s snovjo, vendar ne v obliki krogle, kajti opravka imamo z zelo sploščeno žogo oz. lečo. Dejstvo je, da snov – ne groba fizična snov, ampak fina eterična snov – zapolnjuje prostor znotraj Saturnove sfere, ki ima obliko lečaste, sploščene žoge." [11] In ta eterična sfera je polje delovanja za druge nadčutne sile Saturna – za astralne in duhovne sile.
To velja tudi za vsa druga telesa našega sistema. Če pogledamo na naš sončni sistem s posebno pozornostjo na nadčutne sfere – to je na eterične 'sploščene žoge' z njihovimi specifičnimi nadčutnimi silami – pridemo do naslednje slike:
Vidimo lahko, da ima Zemlja različne odnose do drugih nadčutnih sfer. Zemlja se nahaja znotraj sfer Marsa, Jupitra in Saturna, medtem ko Zemljina nadčutna sfera vsebuje v sebi tudi sfere Venere in Merkurja. Zemlja ima poseben odnos z Luno in Soncem: Zemlja je v središču relativno majhne Lunine sfere, medtem ko se v sredini njene lastne sfere nahaja Sonce.
Na podlagi zgornjega opisa, si lahko predstavljamo, da so rastline, ki vsebujejo fizično in eterično telo, pod močnim vplivom eteričnih sil, ki pripadajo planetom našega osončja. Ne smemo pozabiti, da je vsaka rastlina pod vplivom vseh sedmih planetov med njeno rastjo, zorenjem ter med proizvodnjo sadeža in semena, kot je to pojasnjeno v tekstu Rastline kot vir življenja na zemlji. Vendar pa je na ravni višjih nadčutnih sil vsaka glavna družina žit pod vplivom specifičnega planeta: [12]
V primeru riža lahko zlahka vidimo, da ima riž poseben odnos z Luno, zaradi dejstva, da je to edino žito, ki raste v vodi. Odnos med Luno in vodo je dobro znan zaradi ritma plime in oseke, na katerega vpliva gibanje Lune. Poseben odnos med Soncem in pšenico se razkriva v zlati barvi zrelih polj pšenice. Vendar pa je za pravo razumevanje teh in ostalih nadčutnih odnosov med planeti in žitaricami potrebno, da se seznanimo s principi biodinamičnega kmetijstva in z duhovno-znanstvenim načinom opazovanja. Na tem mestu ni mogoče storiti več, kot da predstavimo nekaj osnovnih rezultatov duhovno znanstvenega raziskovanja v dostopni obliki.
Tedensko zaporedje sedmih dni je povezano s vplivi sedmih planetov, kar je očitno razvidno iz imen za dneve v številnih jezikih sveta. Na primer, latinska imena za dneve v tednu so: [13]
Vprašanje, ki se ob tem zastavlja je: Ali obstaja kakšna povezava teh dnevov s sestavo sončnega sistema? Oziroma, ali je zaporedje dnevov v tednu zgolj naključje? Če pogledamo na prostorsko zaporedje planetov od Zemlje potem imamo: Luno, Venero, Merkur, Sonce, Mars, Jupiter in Saturn. Vendar so že stari astronomi opazili, da se planeti premikajo z različnimi hitrostmi glede na ozadje fiksnih zvezd. Danes vemo, da je to zaradi različnih obdobij, ki jih potrebujejo za obkroženje Sonca, oziroma v primeru Lune za obkroženje Zemlje. Če sedaj vzamemo to časovno zaporedje planetov in jih zložimo v krog, bomo dobili heptagon oz. sedmerokotnik (glej levo stran slike). Če nato vrišemo zvezdo s sedmimi kraki in sledimo njenim linijam, kot je prikazano na sliki, dobimo vrstni red v tednu.
Če sledimo dnevom v tednu, lahko opazimo naslednji ritem (glej spodnji del glavne slike): od Sonca v centru pridemo na Luno, na najbolj oddaljen notranji planet (s perspektive Sonca); nato na Mars, na najbližji zunanji planet; nato na Merkur, na srednji notranji planet; nato na Jupiter, na srednji zunanji planet; nato na Venero, na najbližji notranji planet; in na koncu do Saturna, na najbolj oddaljen zunanji planet. V tem ritmu lahko prepoznamo zelo harmonično izmenjavo med notranjimi in zunanjimi planeti, neke vrste kozmično dihanje z vdihi in izdihi različnih jakosti.
Kdorkoli se odloči uživati sedem žit v skladu s tem ritmom, spodbuja svoj notranji kozmični sistem na bolj harmoničen način, kot če bi žita užival naključno. V ozadju tega je razlog, da "so bili v zgodnejših časih, nekje na sredini Zemljinega razvoja, vsi človekovi ritmi veliko bolj v harmoniji z ritmi zunanje narave. Od takrat so se seveda stvari spremenile. Notranje življenje človeka se je osamosvojilo od zunanjega ritma, vendar pa je obdržal svoj notranji ritem. Ravno zaradi tega, ker zunanji in notranji ritmi niso usklajeni, je človek pridobil svojo neodvisnost in svobodo, sicer razvoj svobode v zgodovini človeštva ne bi bila mogoča. V prejšnjih časih je človek doživljal precej drugačne odtenke svojega razpoloženja v teku sedmih dni. Enkrat je vse, kar je bilo zunaj, naredilo nanj velik vtis, in drugič je živel bolj v svojem notranjem življenju. V nekem trenutku se je počutil bolj živega v svetu okoli njega, spet v drugem se je bolj zavedal svojih notranjih občutkov. Lahko je zaznaval zelo različne odtenke občutkov v astralnem telesu, ker je doživljal ritmične spremembe v teku sedmih dni." [14]
Ritmi očitno pripadajo elementu časa. Glede na duhovno znanost obstajajo povezave med štirimi člani človeškega organizma in različnimi ciklusi časa: [15]
Iz teh povezav lahko prepoznamo velik pomen tedenskega ritma za človeško astralno telo. Zato lahko povzamemo: "S ciljem, da si pridobi svobodo, se je moral človek ločiti od prvotnega ritma. Vendar pa mora sedaj sam v sebi spet odkriti zakone, s katerimi se ureja 'ura', tj. njegovo astralno telo. In velik urejevalec je duhovna znanost, zato ker je v sozvočju z velikimi zakoni vesolja." [16] Velik urejevalec pa je tudi uživanje sedmih žit v skladu z astralnim ritmom tedna. Kajti to je primer, kjer je mogoče videti "čudovit odnos fizičnega telesa do celotnega vesolja, ter kako človek preko svojo prebave bodisi nasprotuje kozmičnim okoliščinam ali pa deluje v sožitju z njimi." [17] Uživanje sedmih žit v skladu z astralnim ritmom tedna deluje tako, da vzpostavlja harmonijo med našim notranjim kozmičnim sistemom in duhovnimi silami, ki delujejo preko planetov našega sončnega sistema.
Za dopolnilno perspektivo glej:
Najprej si moramo ogledati en moderni pojav, ki je v nasprotju s predlogom za redno uživanje sedmih žit. Dandanes smo priča naraščajočemu številu intoleranc na žitne izdelke. Najpogostejše so preobčutljivost oz. intoleranca na gluten, celiakija, ter intoleranca na pšenico. Poleg tega "obstajajo poročila, da žitarice, kot so pšenica, ječmen, rž, oves, koruza in riž, izzovejo alergijske reakcije." [18] Na osnovi teh dejstev so nekateri prehranski strokovnjaki prišli do 'logičnega' sklepa, da je uživanje žit potrebno omejiti ali se jim celo v celoti izogniti. [19]
Vendar pa obstaja kar nekaj pomembnih dejavnikov, ki so prispevali k sodobnim problemom z prebavljivostjo žit, ki jih tisti, ki vidijo 'krivdo' v samih žitih, ne upoštevajo. Prvi dejavnik je velik upad kakovosti žitaric, ki je posledica konvencionalnega kmetovanja in sodobnih metod gojenja semen, s ciljem – med drugim – da žita vsebujejo čim več glutena, kar omogoča izdelavo gobasto mehkega kruha. Drugi dejavnik je prekomerna predelava žitaric; med številnimi škodljivimi metodami predelave izstopat
♣ Glej tekst HRANA KOT VIR ENERGIJE za bolj podrobno razlago povezave med vitalnostjo hrane in življenjskimi silami človeka.
Če upoštevamo samo ta dejstva sodobne proizvodnje hrane, lahko razumemo, zakaj nekatere skupine ljudi ne zmorejo več prebaviti nobenih modernih žitnih izdelkov, ki vsebujejo gluten ali pšenico. Poleg tega pa obstajajo še drugi razlogi za težave z žitaricami. Med njimi je tudi dejstvo, da veliko ljudi uživa pretežno eno vrsto žita ali le nekaj najbolj priljubljenih, kot so pšenica, riž in oves (v obliki kosmičev). Za mnoge sta ječmen in rž – če nekako najdeta pot na krožnik – 'pretežka', proso pa velja kot 'hrana za ptice'. Koruza pa je verjetno večinoma v obliki koruznih kosmičev in 'kokic'. Potem ni čudno, da se začne telo – ki je po vsej verjetnosti zaradi sodobnega načina življenja tako ali tako pod stalnim stresom – zaradi takšnega enostranskega uživanja žit mučiti s prebavo specifičnega žita. Kot je pojasnjeno v tekstu HRANA KOT STRUP, moramo premagati tujo naravo vsake hrane, ki jo uživamo; če imamo s tem težave, dobimo tako imenovano 'prehransko intoleranco' – kar pomeni, da ne moremo več tolerirati hrane, ki obremenjuje naše prebavne sile do skrajnih meja ali celo preko njih. In ko se problemi slabšajo – ker nismo odpravili pravih vzrokov za naše prebavne težave – pride do naslednje stopnje, do alergije do specifičnega žita. V takih primerih naše telo ni več sposobno nadvladati tuje narave sil v hrani, ki smo jo zaužili, in zato postane hrana dejansko strup za naš organizem; posledica tega je, da se sprožijo obrambni mehanizmi našega imunskega sistema
Tisti, ki se srečujejo s takimi težavami, se morajo zavedati, da izločitev določenega žita iz prehrane za preostanek njihovega življenja, ni rešitev, ampak samo ukrep prve pomoči. Prava dolgoročna rešitev je, da se človek – v primeru hudih alergij s pomočjo strokovnega prehranskega svetovalca in zdravnika – s splošnimi izboljšavami na področju lastne prehrane okrepi do te mere, da bo spet lahko prebavljal vsa žita dobre kakovosti. [20] S tega vidika lahko vidimo tedenski ritem sedmih žit kot pomemben prispevek k preventivnim prehranskim izboljšavam, ki bo seveda imelo zaželene učinke samo v primeru, če bo v to vključeno tudi vprašanje kakovosti hrane. V primeru prehranskih intoleranc, ki ne potrebujejo zdravniške pomoči (npr. preobčutljivost na gluten ali pšenico) lahko poskusimo s počasnim uvajanjem biodinamičnih žit in zatem opazujemo odzive. Vendar ni mogoče pričakovati velikih rezultatov, če ne izboljšamo kakovosti vseh jedi, ki jih uživamo.
Tisti, ki nimajo posebnih težav s prebavo žitaric, imajo lahko tudi korist od uživanja vseh vrst žit v skladu s tedenskim ritmom. To je zaradi rednega uravnoteženega vplivanja na naše notranje organe; na ta način odpravimo enostransko stimulacijo enega ali nekoliko organov. Ko uživamo žita skladno z dnevi v tednu, imamo opravka tudi z dodatnim zdravilnim učinkom in sicer zaradi ritmičnega dnevnega vdiha in izdiha kozmičnih vplivov, ki se nenehno pretakajo navzdol na Zemljo s Sonca, Lune in planetov. Vse to služi kot preventivni ukrep za ohranjanje ravnovesja na nivojih telesa, duše in duha – kot je opisano v tekstu BISTVO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA – in posledično prispeva k vzdrževanju našega zdravja in dobrega počutja.
♣ Za praktične smernice glej TEDENSKI RITEM SEDMIH ŽIT
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
OPOMBE