Kozmični etri kot kozmične snovi
Kot lahko vidimo v KOZMIČNEM RAZVOJU SNOVI, obstaja bistvena polarnost
med razvojem zemeljskih in kozmičnih snovi. Tako imamo na zemeljski strani
štiri elemente – ogenj, zrak, voda in zemlja – in na kozmični strani štiri
etre – toplotni eter, svetlobni eter, tonski oz. kemični eter in življenjski
eter. Iz te polarnosti je jasno, da morajo biti kozmične snovi, ki vstopajo
v človeka preko živčno-čutilnega sistema in dihanja, kozmični etri. Prav
tako je logično, da so lahko kozmični etri v stanju snovi ali pa lahko
delujejo kot energije, kakor je to tudi v primeru fizičnih snovi. V primeru
kozmičnega prehranskega toka vstopajo etri v človeško telo kot snovi in
prispevajo k izgradnji našega sistema presnove in udov.
Razumevanje narave in aktivnosti etrov ni enostavno, saj so točno
nasprotje fizičnim snovem. Na primer, fizične snovi so vidne, merljive, in
se lahko tehtajo, medtem ko so eterične snovi nevidne, nemerljive in se ne
morejo tehtati. Fizične snovi so podvržene delovanju sil težnosti, medtem ko
so eterične snovi podvržene delovanju sil levitacije. Poleg tega fizične
snovi pripadajo mrtvemu mineralnemu kraljestvu, medtem ko eterične snovi
omogočajo življenjske procese v vseh živih organizmih.
Potrditev polarnosti med kozmičnimi in zemeljskimi snovmi in silami je
mogoče najti v številnih vzhodnjaških zgodbah o stvarjenju sveta. Na primer,
v japonski zgodbi je opis, kako iz prvotnega enotnega vesolja pride do
ločitve med lažjimi elementi, ki se dvignejo navzgor in oblikujejo Nebesa,
medtem ko se težji elementi spustijo navzdol in postanejo trdna Zemlja. V
zadnjih desetletjih je tudi znanost odkrila, da vesolje ni samo prazen
prostor z zvezdami in planeti, ampak da vsebuje tako imenovano 'temno snov'
in 'temno energijo'. Glede na znanstvene izračune oboje skupaj predstavlja
večji del vesolja. Ocenjuje se, da je manj kot pet odstotkov vesolja
običajna materija, vse ostalo je temna snov in temna energija.
[1] Obstoj teh nefizičnih snovi in sil je danes znanstveno dejstvo,
vendar je njihova narava še vedno zavita v tančico skrivnosti. Očitno je, da
je materialistična znanost prestopila mejo v eterično področje, vendar brez
pravega razumevanja o tem, kar je tam odkrila.
[2]
Hranjenje skozi čutila in dihanje
Življenjsko dejstvo – potrjeno s strani znanosti – je, da neprenehoma
nadomeščamo stare snovi v našem telesu z novimi. Vendar, "ko po določenem obdobju življenja najdemo novo snov v katerem koli delu
človeškega organizma, le-ta ni bila nikoli pridobljena iz običajne prebave.
Le-ta oskrbuje s snovmi zgolj živčni sistem, zgolj notranjo zgradbo živčnega
sistema, le osnovne gradbene elemente za živčni sistem. Skozi delovanje
živčnega sistema v navezi z dihanjem se potem iz kozmičnega okolja vzamejo
snovi, ki so v izjemno fino razredčenih stanjih. Le-te se nato s pomočjo
organizacije živcev in čutil vgradijo v organizem in zamenjajo tiste snovi,
ki so se izločile.
To, kar človeku omogoči, da je po določenem življenjskem obdobju na novo
zgrajen, pride z dihanjem in celo s finim vsrkavanjem zunanjega sveta v
človeški organizem skozi čutila. Torej, če hočemo ustrezno preučevati
človeka, moramo začeti z naslednjo ugotovitvijo: izmenjava snovi je najbolj
intimno notranje delovanje samega človeškega organizma. Pri tej izgradnji
človeka sodelujeta tako ritmični organizem, kot tudi organizem živcev in
čutil."
[3]
Potemtakem "snovi ne jemljemo vase samo skozi usta, temveč jemljemo
snovi iz zraka tudi skozi proces dihanja. V tem, kar vdihujemo, so vsebovane zelo
fino razredčene hranilne snovi. Mi ne živimo samo od tega, kar jemo, ampak
tudi od fino razporejenih hranilnih snovi, ki so v zraku in ki jih zaradi
tega vdihujemo."
[4]
Na ta način "so vse snovi, ki jih ima človek v sebi, ustvarjene z
njegovim posredovanjem. To, kar človek jemlje vase (v obliki hrane), je
zgolj za njegovo podporo, za spodbudo. V resnici človek
sam proizvaja iz vesolja snovi, ki jih potrebuje. Vse snovi so v vesolju
razširjene v zelo finem stanju. Vse je v vesolju; železo je na primer v vesolju. Človek ga vdihava,
prav tako pa vstopa v njegovo telo skozi njegove oči in ušesa. In železo, ki
ga človek poje, služi zgolj za spodbudo in oporo; večji del se ga izloči.
Če človek ne bi bil namreč primoran med rojstvom in smrtjo živeti na Zemlji
in izvajati tudi vsa zemeljska opravila, potem mu sploh ne bi bilo treba
jesti, zato ker bi lahko iz vesolja privabil vse, kar potrebuje."
[5]
Snovi, ki so razširjene v vesolju v zelo finem razredčenem stanju, so
seveda snovi v eteričnem stanju. Kot je omenjeno v
KOZMIČNEM RAZVOJU SNOVI,
lahko vse snovi, ki jih najdemo na Zemlji in v vesolju, ki nas obdaja,
obstajajo v sedmih stanjih: v trdnem, tekočem, in plinastem stanju, ter v
stanju toplotnega etra, svetlobnega etra, zvočnega oz. kemijskega etra in
življenjskega etra. Sedaj lahko razumemo, zakaj se počutimo tako sveže in
pomlajeno, ko cel dan preživimo na obali morja ali nekje v neokrnjeni
naravi, kjer je kakovost zraka in kakovost čutnih vtisov tako izrazita.
Kajti v naravnem okolju so v večji meri prisotni kozmični etri, ki nas
prehranjujejo na nadčutnem nivoju preko čutil in dihanja.
Dotok kozmičnih etrov preko žlez z notranjim izločanjem
V skladu z znanstvenimi dokazi so žleze z notranjim izločanjem s svojimi
hormoni izjemno pomembne za celotno stanje človeškega organizma. Ena od
skupnih značilnosti teh žlez je, da so relativno majhne in da so količine
hormonov, ki jih izločajo, izredno majhne; kljub temu pa imajo ogromen
učinek na presnovne procese v telesu. Na primer, hipofiza, v sodelovanju z
hipotalamusom, uravnava aktivnosti večine ostalih žlez z notranjim
izločanjem. Prav tako izloča rastni hormon, ki ima več učinkov: spodbuja
rast, ureja vidike presnove v številnih organih in stimulira sintezo
beljakovin. Odsotnost ali neustrezna količina katerega koli hormona, ki ga
žleze z notranjim izločanjem proizvajajo, lahko povzroči bodisi smrt ali pa
hudo okvaro fizičnega organizma.
Spolne žleze, kot zadnje od žlez z notranjim izločanjem, imajo posebno
nalogo, ki omogoča razmnoževanje človeške vrste. Ko se jajčece (iz
jajčnikov) in sperma (iz testisov) združita, se ustvari zametek novega
fizičnega telesa.
V skladu z duhovno-znanstvenim pristopom se smatra žleze z notranjim
izločanjem in njihove hormone za dokaz obstoja kozmičnega prehranskega toka.
Žleze urejajo dejavnosti, ki so povezane z dotokom kozmičnih etrov v naš
sistem presnove in udov. To je razlog, zakaj imajo hormoni tako močan vpliv
na stanje človeškega telesa.
"Primarni organi, ki sprejemajo kozmični tok, so koža, čutila in dihalni
organi. Eter priteka skozi naša čutila in prinaša svetlobo, zvok in
življenje. V sferi naših čutil dejansko vdihujemo toploto;
in ta toplota, ki jo vdihujemo, vsebuje svetlobo, zvok in življenje. Dva
tokova se srečata in dokončno ustalita v tem, kar znanost opisuje kot limfni
obtok: toplota, ki nosi svetlobo, zvok in življenje, ter vdihnjeni zrak.
Kozmični tok nosi s seboj med spuščanjem svetlobo, zvok in življenje; in med
spuščanjem odloži svetlobo v naši glavi, kjer le-ta postane naša notranja
luč. Prav tako pusti za seboj zvok, ki se spremeni v notranje delovanje
našega ritmičnega sistema. Življenje pa gre naravnost navzdol v fizične
snovi; in to je tisto, kar nas resnično napolni in nahrani.
Kje v našem telesu potekajo vsi ti procesi? Ključ do razumevanja dejanj
materije – to je dotoka kozmičnega prehranskega toka in dvigajočega
zemeljskega prehranskega toka – so t.i. žleze z notranjim izločanjem.
Hormoni, ki jih proizvajajo, so zelo pomembni elementi v ekonomiji človeške
organizacije." [6]
Človeško telo obnovljeno iz vesoljnega etra
"Ljudje jemo. V tem procesu vnašamo snovi iz zunanjega sveta v naš
organizem. Te snovi zatem preoblikujemo. Začnemo jih preoblikovati v naših
ustih in jih predelujemo še naprej, ko se premikajo skozi naš celotni
organizem. Kar vzamemo vase, gre skozi naš celotni organizem. Znanost nam
razlaga, da tako kot jemljemo snovi noter, jih tudi nenehno izgubljamo
navzven. Na primer, samo pomislite na svoje nohte in lase. Začenši s tem,
lahko zlahka opazujemo, kako človeško telo nenehno izgublja snovi. Znano je,
da na ta način človek nenehno izgublja snovi in da se v bistvu popolnoma
obnovi v obdobju približno sedmih let.
Na primer, vsak od nas ima srce. Znanost pravi, da se fizična materija
tega srca obnovi vsakih sedem ali osem let. Praktično dobimo novo srce
vsakih devet let. Verjetno si predstavljate, da se je vsa snov potrebna za
izgradnjo srca zbirala po delcih iz zelja, krompirja in druge zelenjave, iz
češenj in sliv, in tako naprej, v vseh preteklih letih, ko je človek užival
to hrano. Ampak to ni bilo tisto, kar se je dogajalo. V bistvu ima srce, ki
ga nosimo v telesu, zelo malo opraviti s katero koli snovjo, ki smo jo
pojedli. Srce, ki ga nosimo, je v resnici na najbolj skrivnosten način
nastalo iz etra, ki smo ga v zadnjih sedmih ali osmih letih vsrkali iz
vesolja. Vaše srce se v tem času ni obnovilo iz fizične materije. Vaše srce
se je obnovilo iz vesolja. Vaše srce in drugi organi so se obnovili iz etra.
Ljudje se nikakor ne obnavljamo iz zemlje, ampak iz vesolja.
Ob tem bo materialistična vest – ki jo mora imeti vsak od nas –
protestirala: "Toda kljub temu mi vsi jemo! Vsi vnašamo vase zunanjo
materijo, zaradi katere prihaja do notranjih procesov." Res je, vendar pa ti
skriti procesi niso tako tesno povezani z globljim človeškim bistvom, kot si
mislite. Snovi, ki ste jih zaužili, ste se na različne načine že iznebili.
Prešle so skozi vaš organizem, ne da bi se na kakršen koli način združile s
tem, kar ste. Vse te snovi dejansko predstavljajo le spodbudo. Mi moramo
jesti, da se v nas odvijajo procesi, ki nas spodbujajo.
In v takšni meri, kot nas spodbujajo oziroma spodbadajo, postane aktivno naše eterično
telo – eterično telo, ki je povezano z vesoljem in ne z zemljo. To, kar se
zgodi z zaužito, prebavljeno in presnovljeno hrano, so procesi, ki
ustvarjajo spodbudo, zato da lahko nastane in se začne v vas eterični
proces, ki deluje kot nasprotna sila. Materija, ki vstopa vame in se fizično
preoblikuje, stimulira moje staro srce. Vendar pa jaz sam izgradim moje novo
srce iz svetovnega etra.
V bistvu ljudje obnavljajo same sebe iz vesolja. Seveda ne bomo
našli v vesolju fizičnih snovi, ki jih lahko najdemo v srcu. To je zato, ker
so te snovi v vesolju tako močno razredčene, tako subtilne, da jih ni mogoče
zaznati s fizičnimi sredstvi. Te snovi so eterične. Čvrsta snov srca, ki se
pojavi po določenem času, se zgosti iz vesoljnega etra."
[7]
V drugem opisu istega procesa najdemo razlago, kako se nevidne eterične
snovi zgostijo v vidna tkiva našega telesa. "Snov
metaboličnega sistema in udov – to je sistema, ki združuje procese prebave
in hranjenja ter notranjega izgorevanja, ki omogoča človeku, da se premika –
ne izvira iz Zemlje. Neverjetno, kot se sliši, ampak znotraj našega 'človeka
presnove in udov' nosimo nekaj, kar ni zemeljskega izvora, ampak se v celoti
sestoji iz snovi iz duhovnega sveta. Morda boste rekli: Vendar jaz vidim
svoje noge, so fizično zaznavne, čemur pa ne bi bilo tako, če bi bile iz
duhovne snovi. Ta ugovor je povsem upravičen, vendar pa obstaja še nekaj
drugega, kar je potrebno upoštevati.
Vaše resnične noge so prav zares v celoti duhovne; prav tako vaše
resnične roke; vendar pa material zanje zagotavlja glava. Glava je organ, ki
napolnjuje duhovne roke, duhovne dlani, duhovne noge, duhovna stopala, z
materijo; in ta materija prodira v duhovnost okončin in prebavnih organov.
Tako je nekaj, kar v resnici popolnoma pripada duhovnemu svetu, prežeto in
prepojeno s fizično materijo , ki prihaja iz glave. Zatorej, v resnici
hodimo naokoli pod vtisom višjih svetov, v resnici hodimo z duhovnimi
nogami, z duhovnimi rokami, in glava je tista, ki napolnjuje duhovne noge in
duhovne roke s fizično materijo. [8]
Po drugi strani pa so sile in aktivnosti za vse, kar predstavlja človeka
presnove in udov, vzete iz fizičnega sveta. Če naredite korak ali dvignete
roko, je v to vpleten mehanizem in celo pripadajoči kemični procesi, ki
potekajo pri premikanju roke ali noge, ali kemični procesi v prebavilih –
vse te dejavnosti so zemeljske. Tako v naših udih nosimo nevidno snov, sile
pa so vzete iz zemeljskega življenja. V naših udih smo v celoti
zgrajeni iz nebeške snovi; vendar pa so sile, ki delujejo v tej nebeški
snovi v času našega življenja na Zemlji, zemeljske sile – sila gravitacije
ter druge fizične in kemijske sile, ki pripadajo Zemlji."
[9]
Ne smemo pozabiti, da imamo v celotnem vidnem človeškem organizmu
medsebojno sodelovanje fizičnega in eteričnega telesa – tako kot je to v
primeru rastlin. Če se osredotočimo na ta dva telesa ŠTIRIDELNE NARAVE ČLOVEKA, bomo
odkrili, da je v sistemu živcev in čutil (v glavi) fizično telo močnejše od
eteričnega; in v metaboličnem sistemu (trebuhu) in udih je eterično telo
močnejše od fizičnega. Če temu ne bi bilo tako, potem ne bi bilo rasti in
obnavljanja, ki smo mu priča v rastlinskem kraljestvu. In tako kot rastline prejemajo mineralne snovi iz zemlje, jih
tudi mi prejemamo iz fizičnega sveta. Vendar pa te snovi prevladujejo v
glavi, medtem ko v spodnjem delu prevladujejo nevidne eterične snovi, ki
izgrajujejo organe metaboličnega sistema in ude. [10] Ti organi in tkiva so nam
vidna zgolj zato, ker 'mineralni pigmenti' prežemajo naše eterično telo.
Za dopolnilno perspektivo glej:
♦ ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK
