Splošna in individualna prehrana

Najbolj pomembna stvar v zvezi z izbiro ustreznega načina prehranjevanja je razlikovanje med splošno veljavnimi človeškimi potrebami in individualnimi potrebami, ki se lahko razlikujejo od človeka do človeka. Splošne prehranske potrebe so rezultat telesno-duševne konstitucije – ki zaobsega fizično, eterično in astralno telo - ki jo podedujemo od naših prednikov in našega kulturnega okolja. Individualne potrebe so izraz Jaza – našega duhovnega jedra – in so odvisne od stanja našega osebnega razvoja. Naloga vsakega posameznika je najti zdravo ravnovesje med dvema nasprotujočima si težnjama: med tisto, ki deluje v telesu pod ravnijo naše zavesti in ki pripada našemu preteklemu razvoju; in med tisto, ki je rezultat zavestnega razvoja resničnega razumevanja lastnega bitja in njegovih posebnih prehranskih potreb.

Zavestne in podzavestne prehranske potrebe

Iz celotne vsebine te spletne strani je razvidno, da je človek zelo zapleteno bitje, sestavljeno iz različnih teles, sistemov in polarnosti z različnimi značilnostmi. Lahko bi celo rekli, da imamo v sebi številna 'pod-bitja', ki jih moramo voditi s ciljem, da služijo naši osebnosti na najustreznejši način. Kako lahko to storimo? Z močjo našega Jaza, duhovnega jedra našega bitja. Vendar, kot vemo iz naših izkušenj, naš Jaz ni vedno tisti, ki obvladuje situacije in izzive modernega življenja – pogosto smo vrženi sem ter tja na 'razburkanem morju življenja' s strani vplivov, ki jih ne moremo nadzorovati. Razlogov, zakaj je temu tako, je več, osnovni razlog pa je naslednje dejstvo, ki se tiče odnosov med štirimi telesi našega bitja.

"Ko opisujemo človeka, pravimo, da je le-ta sestavljen iz fizičnega telesa, eteričnega telesa, astralnega telesa in ega. V določenih povezavah je gotovo res, da je ego najvišji med človeškimi principi; vendar, kot stvari sedaj stojijo, je ego otročiček med štirimi principi človeške narave. Ego vsebuje seme najvišjega, kar lahko človek doseže, vendar je v sedanjem času na svoj lasten način na najnižji stopnji. Fizično telo je potemtakem na svoj način najbolj dovršen od vseh človeških principov. Celo astralno telo je bolj dovršeno od ega. Ko preučujemo človeški ego, odkrijemo, da je on tisti, ki nam je tako blizu, da se poistovetimo z njim. Vsakdo, ki ne zapre namerno svojih oči, in ki ni tako plehek, da bi to storil, mora samo pogledati v notranjost, da odkrije svoj ego. V primerjavi s tem je človek zelo oddaljen od razumevanja skritih stvari njegovega lastnega fizičnega telesa in sedanje popolnosti njegove zgradbe. Med fizičnim telesom in egom sta astralno in eterično telo. Astralno telo je tudi nepopoln princip človeške narave v primerjavi s fizičnim telesom. V njem so čustva, strasti, hrepenenja, itd. Preko čustev astralnega telesa človek uživa mnogo stvari, ki delujejo škodljivo na čudovit organizem fizičnega telesa, navzlic dejstvu, da je med njima umeščeno eterično telo, ki služi kot blažilec." [1]

Potemtakem imamo naslednja stanja štirih človeških teles: [2]

• Fizično telo je najstarejše in zato najbolj popolno
• Eterično telo je po starosti drugo in zato precej zrelo
• Astralno telo je mlajše in zato manj zrelo
• Ego je najmlajše in zato najmanj zrelo

Vprašanje, ki se ob tem zastavlja je: "Kdo je torej resnični človek, ki hodi danes naokrog po Zemlji? On ni niti človek brez ega, ki bi bil izključno pod vplivom astralnega, eteričnega in fizičnega telesa, niti ni samo ego-človek, ampak je kompromis med obema, nekaj, kar je nastalo kot rezultat kombinacije obojega. Človek, ki ga vidimo pred nami, je sestavljeno bitje." [3] To pomeni, da je človek mešanica vplivov, ki prihajajo iz njegovega ega in iz ostalih članov njegovega organizma.

Ti odnosi med štirimi telesi našega bitja so še posebej dobro razvidni na področju prehrane. Vsakdo, ki opazuje svoje impulze, povezane s prehranskimi potrebami, lahko razloči tri načine, na katere se le-ti manifestirajo:

• Nekateri impulzi so zavestni, tako kot takrat, ko se odločimo, da bomo jedli določeno živilo, ker smo brali o njegovih zdravilnih lastnostih.
• Drugi impulzi so polzavedni, kot na primer takrat, ko nenadoma dobimo neustavljivo željo, da bi jedli priljubljeno hrano, zato ker smo zavonjali določeno dišavo (ali slišali določen zvok, ali zagledali določeno podobo), ki je v našem spominu povezana s to jedjo.
• Obstajajo pa tudi podzavestne prehranske potrebe, o katerih ne vemo ničesar, vse dokler nam naš organizem ne pošlje sporočila v obliki lakote ali žeje, ali v bolj resnih primerih s pojavom različnih prehranskih motenj in zdravstvenih težav.

Delitev prehranskih potreb v tri skupine je posledica tega, da v našem vsakdanjem življenju doživljamo TRI STANJA ČLOVEŠKE ZAVESTI:

• V stanju polne zavesti smo le takrat, ko mislimo.
• V našem čustvenem življenju smo v stanju sanjske zavesti, s katero se le delno zavedamo, kaj povzroči pojav določenih čustev.
• V našem življenju volje, ki se dogaja znotraj fizičnega telesa, smo ves dan v stanju speče zavesti (to je, v stanju nezavedanja).

Potemtakem lahko rečemo, da smo iz perspektive našega vsakdanjega ega budni v našem duhu, sanjamo v naši duši in spimo v našem telesu. Ena od posledic obstoja treh stanj zavesti je naslednje dejstvo: mi prenašamo naše fizično telo naokoli skozi celo naše življenje, vendar ko gre za vprašanje razumevanja njegovih potreb, moramo priznati, da so nam od vseh najmanj poznane. Kje je globlji razlog za to resnično življenjsko protislovje?

"Vsi vemo, da človek nikoli ne bi mogel dospeti do znanja, če ne bi mislil, če v duhu ne bi izvajal nekaj, kar je podobno delovanju na področju zmožnosti predstavljanja in razmišljanja. Znanje ne pride samo po sebi. Človek se mora lotiti dela v svoji notranjosti. Najprej si moramo prizadevati spoznati sebe; odkriti moramo, kaj smo. Vse naše znanje se odvija preko procesa mišljenja. Naše življenje miselnega predstavljanja, ki za nas preslikava vse stvari zunaj nas, doživljamo v obliki zrcalnih slik. Ta proces sploh ne prodre v to, kar smo kot fizično telesni organizem, temveč je odbit nazaj, in posledica tega je, da človek ne more videti v svoje fizično bitje nič bolj, kot lahko vidi v tisto, kar je za ogledalom. Povrh tega ne prodre v svojo fizično organizacijo, zato ker je njegovo duševno življenje povsem napolnjeno s procesom predstavljanja. Tako smo prisiljeni reči: Potem je nemogoče, da izvemo kaj o samemu sebi, kajti pridemo lahko le do tega procesa mišljenja, ki je pretvoril človeka v aparat, ki odseva misli. Nemogoče je prodreti globlje, sežemo lahko le tako daleč, kot je meja; in na tej meji se življenje duše odbije nazaj, tako kot se človeška podoba odbije od ogledala." [4]

To pomeni, da naše fizično telo služi le kot ogledalo za naše zavestno duševno življenje [5] in posledica takšne ureditve je, da "vsebina našega miselnega življenja, tega, kar odreja delo naše duše v oblikovanju misli oz. v duševnih predstavah – kar je tisto, kar prinaša znanje – ne seže dlje kot do našega fizičnega telesa." [6] To preprečuje aktivnostim znotraj našega lastnega telesa, da bi se dvignile v našo zavest; namesto tega ostanejo v skritem področju obstoja. Zaradi tega z običajnim znanjem ne moremo prepoznati, kaj so specifične prehranjevalne potrebe našega lastnega organizma. Največ, kar izkusimo, je lakota in žeja, vendar pa obenem nismo sposobni prepoznati, kaj je najboljši način za njuno potešitev. Prav tako se ne moremo zanesti na instinkte, kot je to v primeru živali. [7] In čeprav nam sodobna znanost nenehno odkriva ogromno število podrobnosti o delovanju našega organizma, o sestavi živil, in o tako imenovanih metabolnih poteh – ki so v veliki meri odvisne od tega, kar vnašamo v naše telo preko hrane – še vedno ne moremo reči, da sedaj zagotovo vemo, kako se ustrezno prehranjevati. Ravno nasprotno, obstaja več kot dovolj dokazov, da moderni materialistični pristop vodi k večji zmedi in negotovosti glede vprašanja, kako se lahko prehranjujemo tako, da bodo zadovoljene tako naše zavestne kot naše nezavedne prehranske potrebe.

Svoboda v odnosu do našega izbora hrane

Zdi se, da ni rešitve iz te težave, kajti mi ne moremo vedeti, kaj je v podzavestnem območju našega organizma – v nasprotnem primeru ne bi bilo podzavestno! Vseeno pa obstaja posreden izhod iz te navidezno slepe ulice. Ena od glavnih značilnosti, ki nas ločuje od živali je, da lahko razmišljamo in razumemo. To še posebej velja za področje prehrane. Živali vodi njihov nagon v odnosu do njihovih prehranjevalnih nagnjenosti, vendar pa mi posedujemo sposobnost, da ocenimo svoje navade in jih spremenimo na podlagi razumevanja njihovih posledic. V obdobju odraščanja in v kasnejšem življenju smo bili izpostavljeni:

• vplivom, ki prihajajo od zunaj (kot so privlačna hrana, vonji, okolje, v katerem smo se hranili, itd.)
• nezavednim ali pol-zavestnim impulzom, ki delujejo znotraj nas (potrebe, nagoni, porivi, hrepenenja, želje, itd.)

Vse to je sedaj zaloga naših preteklih izkušenj v povezavi s hrano – lahko jo imenujemo naša osebna prehranska biografija – ki se je preoblikovala v naša sedanja prehranska nagnjenja in navade. Vendar pa lahko kot odrasli uporabimo naše razmišljanje in se odločimo, kaj od tega želimo obdržati in kaj hočemo spremeniti. To je možno le, če bomo začeli razvijati bolj celovito razumevanje našega lastnega bitja in vloge prehrane.

Če bomo pridobili duhovno-znanstveno razumevanje našega bitja, potem bomo lahko začeli vplivati ​​na naš organizem od zunaj, in sicer z izbiro tega, s čimer se hranimo in kar počnemo v našem življenju – to je z zavestnimi odločitvami, ki se nanašajo na naš življenjski slog. S pomočjo duhovno-znanstvene razlage človeškega bitja in njegovih odnosov do različnih kraljestev narave si lahko spet pridobimo veliko pomembnih spoznanj o našem celotnem organizmu in naših prehranskih potrebah. Na primer, kadar smo seznanjeni s štiridelno naravo našega bitja, smo zaščiteni pred enostranskim osredotočenjem na potrebe fizičnega telesa po mineralnih snoveh; namesto tega bomo uživali hrano, ki ima v sebi tudi dovolj življenjskih moči. Na ta način lahko skrbimo za potrebe vseh naših teles – fizičnega telesa, eteričnega telesa, astralnega telesa in našega Jaza.

Sedaj živimo v obdobju človeškega razvoja, ko "bi nam moralo postati jasno dejstvo, da mora človeštvo vedno bolj prehajati v zavestnejši način prehranjevanja." [8] Potreba po bolj zavestnemu načinu prehranjevanja in pitja je povezana tudi s potrebo po razvoju lastne svobode na različnih področjih našega življenja. Danes se na široko promovira varljiva svoboda izbire katerekoli hrane in pijače, ki si jo kdo poželi. To v glavnem počnejo tisti, ki želijo prodati čim več svojih izdelkov. Toda resnična svoboda temelji na razumevanju motivov glede naše izbire hrane, saj nobeno "dejanje ni svobodno, če se izvaja brez vednosti in poznavanja razlogov za to početje." [9] Očitno je, da se o tem ali bomo občutili lakoto ali žejo ne moremo odločati, odločimo se pa lahko o tem, kako jih bomo zadovoljili. Tu je prostor za našo svobodo na področju prehranjevanja. Tukaj imamo tudi priložnost, da preizkusimo uspešnost duhovno-znanstvenega pristopa, ko si zadamo nalogo, da z njegovo pomočjo ugotovimo, kakšne so naše individualne prehranske potrebe.

Nihče drug ne more tega dela opraviti namesto nas, če želimo postati resnično svobodni. Seveda lahko dobimo pomoč od drugih, ki so že razvili razumevanje posameznih prehranskih tematik, vendar pa moramo na koncu mi sami dojeti, kar slišimo ali preberemo. Pot do svobode je pot zavestnega prizadevanja za dosego znanja z našimi lastnimi napori. Bistvo svobode je, da razumemo posledice svojih odločitev in dejanj, in da nato oblikujemo naše življenje v skladu z našimi nameni in cilji. [10] Kdorkoli želi postati svobodnejši na področju prehrane, mora najprej izvesti 'inventuro' tistega, kar je 'podedoval' od ene ali več specifičnih kultur prehranjevanja, ki so vplivale nanj v preteklosti. To ne pomeni, da ne smemo obdržati določenih elementov iz naše pretekle prehranske biografije, vendar pa je razlika, če je to naša zavestna odločitev, ali če nekaj jemo zaradi 'podedovane' navade. To je bistvena razlika med svobodno in nesvobodno navado na področju prehrane! Na enak način kot umetnik vzame obstoječe in nove materiale in oblike, ki jih združi v edinstveno kombinacijo, na enak način lahko mi ustvarimo svoj unikaten stil prehranjevanja iz obstoječih in novih elementov, ki so plod našega lastnega razumevanja in ustvarjalnosti.

Naš Jaz živi v našem organizmu, ki se sestoji iz astralnega telesa, eteričnega telesa in fizičnega telesa, kot prebivalec v hiši. Vendar pa nismo samo prebivalci; svojo 'hišo' tudi vzdržujemo in obnavljamo: iz telesa nenehno odstranjujemo stare materiale in vanj vnašamo nove, v nas so nenehno aktivni procesi razgradnje in izgradnje telesnih tkiv. Zaradi tega lahko – če se odločimo – postanemo 'arhitekt' našega novega 'prebivališča' – prenovljenega telesa. In tako kot morajo arhitekti poznati zakone statike in druge fizikalne zakone gradnje hiš, poleg tega pa tudi naravo materialov, ki bodo uporabljeni pri gradnji, prav tako moramo biti tudi mi seznanjeni s temeljnimi principi prehranjevanja, če želimo oblikovati naše telo na način, ki bo služil ustvarjanju tega, kar želimo postati v prihodnosti. Potemtakem ne bi smeli biti presenečeni, da nas "napačna hrana lahko zlahka preobrazi v to, kar jemo, vendar pa si lahko prizadevamo postati svobodni in neodvisni, tako da prežemamo samega sebe z znanjem duhovnega življenja. Potem nas hrana, ki jo jemo, ne bo ovirala pri doseganju polnega potenciala tega, kar bi morali postati kot ljudje." [11]

Tako lahko zaključimo: v primeru ljudi "so ukrepi prehranjevanja so povsem individualni in so absolutno odvisni od načina in stila, s katerim je oseba razvita na ta ali oni način." [12] Toda tisto, kar imamo skupnega, je potreba, da ugotovimo, kaj so naše individualne potrebe s pomočjo najmlajšega in najbolj neizkušenega člana našega bitja – s pomočjo duhovnega jedra naše osebnosti, našega Jaza. Na tej poti smo lahko navdihnjeni s strani drugih ljudi, idej in primerov, ampak na koncu je potrebno, da sami opravimo – če se želimo osvoboditi vseh prisil v obliki "Vi morate...!" ali "Vi ne smete...!" – glavno delo v spoznavanju lastnega bitja. Na ta način postane individualno oblikovanje lastne prehrane del "vpliva, ki ga ima duhovno-znanstveno življenje na človekove ovoje. [13] Ta vpliv lahko opišemo kot obnavljanje in izpopolnjevanje fizičnega telesa od zunaj, prek zunanjih snovi, ki jih človek uživa." [14] In kakovost tega vpliva je v veliki meri odvisna od poznavanja temeljnih prehranskih principov, ki nam omogočajo, da se zavedamo posledic naših prehranskih izborov – ne samo kratkoročnih posledic, temveč tudi dolgoročnih posledic, od katerih je odvisna naša prihodnost.

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ LOKALNA IN GLOBALNA HRANA

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

SPLOŠNI PREHRANSKI NAPOTKI so v celoti  ustvarjena na podlagi zavedanja o razlikovanju splošnih in individualnih prehranskih potreb ljudi. Zaradi tega te smernice ne vsebujejo nobenih specifičnih načinov prehranjevanja oz. diet, ker je to področje, kjer morajo ljudje najti svoje lastne sloge prehranjevanja. [15]

To, kar je skupno vsem, je dejstvo, da ima slaba kakovost hrane negativen učinek, medtem ko ima kakovostna hrana pozitiven učinek na naše bitje. [16] Iz tega razloga ima kakovost hrane tako izrazito vlogo v HOLISTIČNI PREHRANSKI 'PIRAMIDI'. Zelo pogosta praksa je, da imajo prehranske piramide (ali prehranski krožniki, ali kakršnakoli druga oblika predstavitev živilskih skupin) le priporočila glede količin živil. To nima nobenega smisla, ko človek dojame, da je kakovost hrane najpomembnejši splošni vidik katerekoli oblike prehranjevanja. Če pogledamo DEVET VIDIKOV ZDRAVEGA OBROKA lahko celo pridemo do zaključka, da so vsi vidiki, ki so predstavljeni v tem tekstu, zgolj različni vidiki končne kakovosti obroka.

Devet vidikov vključuje tudi vidik individualnih potreb. Ravno zaradi obstoja tega vidika ne moremo posploševati glede vprašanja, kaj je najboljši način prehranjevanja za vse ljudi. Vsi poskusi prehranskih strokovnjakov, vladnih organov in drugih organizacij, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje, da bi ustvarili 'eno-dieto-ustrezno-za-vse', so obsojeni na neuspeh, saj ne upoštevajo realnosti človeške individualnosti in vloge vsakega posameznika, da ugotovi, kaj je najbolje zanj ali zanjo. [17]

Kako lahko človek ugotovi, kaj ustreza njegovim individualnim potrebam? Edini način je skozi raziskovanje različnih načinov prehranjevanja in s skrbnim opazovanjem vplivov, ki jih povzročajo. Seveda, temeljni principi prehranjevanja zagotavljajo vpoglede, ki vam bodo pomagali, da ocenite svoje prehranjevalne izkušnje. Vendar pa, ne vztrajajte s specifično dieto samo zato, ker jo prehranski svetovalci ali zdravniki ali druge avtoritete na področju prehrane razglašajo kot najboljšo dieto za specifične zdravstvene težave ali celo kot najboljšo prehrano za vse ljudi. Včasih boste morda ugotovili, da bo le ena ali le nekaj vidikov specifične diete ustrezalo tudi vam. Potem se boste morali premakniti naprej. Na ta način se iskanje nadaljuje. Vendar pa ne pozabite na izjemno pomembnost kakovosti hrane – ne glede na to, kateri način prehranjevanja izvajate sedaj ali pa ga boste izvajali v prihodnje.

Za tiste bolj avanturistične obstaja še en bolj učinkovit način: naredite vsaj en teden dolgo postenje, potem pa počasi uvajajte različne skupine živil nazaj na jedilnik. Druga možnost je post ob soku [18] ali pa uživanje samo svežega sadja. Seveda bo to delovalo le, če je človek sposoben za takšno radikalno preizkušnjo in če tudi sam pomaga telesu, da na varen način odstrani preostanke zaužitih snovi iz črevesja. [19] Glavni razlog za uspešnost te metode je v tem, da po tako radikalni spremembi postanemo bolj občutljivi na dejanske potrebe telesa v obdobju neposredno po postenju. Na ta način se nam ponudi priložnost, da najdemo nov način prehranjevanja, ki bo bolj ustrezal našim individualnim potrebam kot je bilo to v preteklosti.

♣ Drug pogled na to temo najdete v prehranskem principu RAZVOJ NOVIH PREHRANSKIH 'INSTINKTOV'

Iz vsebine tega prehranskega principa je tudi razvidno, zakaj bo uravnoteženje obrokov v skladu s principom tridelne rastline imelo pozitivne učinke na naše dobro počutje. Navkljub našim individualnim značilnostim se moramo mi vsi ukvarjati s skrajno polarnostjo med duhovnim in fizičnim delom našega ustroja. Iz tega razloga je bolje uporabiti preventivni pristop in uvesti ta relativno enostaven princip uravnoteženja obrokov. Druga možnost je, da čakamo na naše telo, da nam pove, da smo izgubili zdravo ravnovesje. Toda ta možnost je bolj boleča v primerjavi z relativno majhnimi spremembami naših obrokov, ki temeljijo na vpogledu o pomenu uravnoteženja sistema glave, prsnega sistema in metaboličnega sistema.

♣ Za praktična navodila glej PRINCIP TRIDELNE RASTLINE

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

1. Rudolf Steiner, Berne, 8.09.1910
2. Stanje razvoja posamičnega telesa je odvisno od tega, v kateri stopnji kozmičnega razvoja je le-to prišlo v obstoj. Fizično telo je prišlo v obstoj na Starem Saturnu, eterično telo na Starem Soncu, astralno telo na Stari Luni, in ego šele na sedanji Zemlji.
3. Rudolf Steiner, Munich, 23.08.1911; Wonders of the World, Rudolf Steiner Press, 1983
4. Rudolf Steiner, Munich, 24.08.1911; vir, kot v opombi 3
5. Glej besedilo PREHRANA IN SAMOZAVEDANJE za drugo razlago odnosa med našim telesom in našim zavestnim duševnim življenjem.
6. Glej opombo 4
7. Dodatna pojasnila o tem, zakaj se ne moremo več zanašati na instinkte, so podana v prehranskem principu IZGUBA ZDRAVIH PREHRANSKIH INSTINKTOV.
8. Rudolf Steiner, Berlin, 22.10.1906; Drugs, Poisons, Suicide, Alcohol, Stimulants, Digestion, Foods in the Light of Spiritual Science, odlomki iz del Rudolfa Steinerja, urednik in prevajalec Richard Lewis, ZDA, brez datuma
9. Rudolf Steiner, The Philosophy of Spiritual Activity – The Philosophy of Freedom, Rudolf Steiner Press, Bristol, 1992
10. Na tem mestu lahko naredimo tudi razlikovanje med izbiro prehranjevalnega sloga (vegetarijanstvo, veganstvo, itd.), ki temelji na razumevanju glavnih posledic novega načina prehranjevanja na naša štiri telesa, in med odločitvijo, ki temelji na etični osnovi. Obe sta zavestni odločitvi, ampak če se nekdo ne zaveda obstoja njegovih nadčutnih teles, potem njegova odločitev ni svobodna v enaki meri (kljub najboljšim namenom), kot je to v primeru, kadar je nekdo seznanjen s tem.
11. Rudolf Steiner, Munich, 8.01.1909; Nutrition, Rudolf Steiner Press, 2008
12. Telesni ovoji je drug izraz za trojstvo fizičnega, eteričnega in astralnega telesa, ki skupaj preskrbijo ustrezno prebivališče za človeški ego.
13. Rudolf Steiner, Hanover, 10.01.1912; isti vir kot v opombi 8
14. Rudolf Steiner, The Hague, 20.03.13; isti vir kot v opombi 8
15. Vprašanje, kako imamo lahko kljub vsemu še vedno skupne obroke, je obravnavano v prehranskem principu OBRED SKUPNEGA OBEDA.
16. To dejstvo ne nasprotuje temu, da imamo različno notranjo moč in da nekateri ljudje lahko jedo hrano slabe kakovosti dlje časa kot drugi, preden se bo negativni učinek manifestiral v določenem neravnovesju njihovega splošnega zdravja. Vrsta neravnovesja je odvisna od posameznikovega ustroja, temperamenta in značaja duševno–duhovnih sil vsake osebe. Tudi v primeru, ko nekdo ne zboli, ne moremo vedeti, kaj je oseba zaradi pomanjkanja kakovostne hrane zamudila v svojem razvoju.
17. Individualnost človeka se ne odraža le v domeni njegove duše in duha, temveč tudi v zgradbi in biokemičnem delovanju njegovega fizično-eteričnega organizma. Dokazi za to se lahko najdejo v knjigi Biochemical Individuality (Biokemična individualnost) avtorja Roger J. Williamsa, Ph.D.
18. Ta metoda je opisana v knjigi Dr. Paavo Airola: How to Keep Slim, Healthy and Young with Juice Fasting, 1971. Ta knjiga je razprodana, ampak dandanes obstajajo mnoge knjige na temo razstrupljanja telesa. V vsakem primeru je pomembno, da uporabljate najbolj kakovostne naravne pridelke, ki so vam na razpolago, in da uporabljate sveže sokove.
19. Varen način posta se nanaša na uporabo klistiranja v času posta, ki pomaga telesu pri odstranjevanju vseh neprebavljenih snovi, ki so zaostale v prebavnem traktu.