Ne tako dolgo nazaj, pred nastopom znanstveno-industrijske revolucije –
ki se je dogodila v nekaterih državah prej in v nekaterih pozneje – je bil
čas, ko so ljudje iz cerkvenega zvonika videli njive in travnike, od koder
je prihajala večina njihove hrane. Danes gre človek v lokalni supermarket in
kupi hrano, ki prihaja iz vseh koncev sveta. To je mogoče zato, ker imamo
danes tako imenovani globalni trg hrane, ki je eden od rezultatov
industrijske revolucije. V sodobni zgodovini človeštva ni bilo nobene druge
revolucije, ki bi imela tako velik vpliv na način našega življenja in na
našo kulturo prehranjevanja.
S pojavom ekološkega gibanja so se pojavili tudi različni razvojni trendi
in pobude, ki delujejo proti prevladujočemu procesu globalizacije na
področju proizvodnje hrane. Med njimi je tudi prizadevanje, da bi se
proizvajalo in uživalo več lokalno pridelane hrane. Sedaj si bomo ogledali
nekatere skrite duhovne razsežnosti tega vprašanja, z namenom da bomo
sposobni sprejemati ustrezne odločitve glede geografskega porekla živil, ki jih jemo.
Narava geografskih vplivov, ki delujejo preko hrane
V prehranskem principu PREHRANA KOT MOST DO SVETA je predstavljena trojna povezava človeka z zunanjim svetom – preko čutnih zaznav, dihanja in
hranjenja – in štiridelna narava prave hrane. S pomočjo teh opisov lahko
spoznamo, da ne uživamo le fizičnih snovi, ampak tudi eterične, astralne in
duhovne 'sestavine', ki so prisotne v naši hrani. Te nadčutne sestavine so
odvisne od rastlinske ali živalske vrste, iz katere izvira hrana, od načina
pridelave in predelave hrane in od načina, kako jo pripravljamo. Vendar pa
poleg teh vplivov obstajajo še drugi, bolj skriti vplivi: to so tako
imenovani geografski vplivi. Ti obstajajo zato, ker "je cela Zemlja
organizem; duševni organizem, ki je prežet z duhom. In ker ima vsak
organizem svoje ločene dele, ki se jasno razlikujejo, in od katerih ima vsak
posebno nalogo – roke nimajo naloge nog, niti srce nalog možganov, in tako
dalje – ima tudi vsak del Zemlje svoje posebne naloge. Posebno nalogo
posameznih vitalnih delov človeka je mogoče prepoznati po obliki teh
posameznih delov. Roke so oblikovane drugače kot noge, srce je drugačno od
možganov. Ta razlika ni tako jasno razvidna v odnosu do Zemlje na fizični
ravni. Materialističnemu geografu, ki opazuje ločene kontinente ali
katerekoli druge dele Zemlje razvrščene s tega ali onega vidika, ni takoj
jasno, da imajo ti različni deli Zemlje različne vrste dejavnosti; to lahko
postane jasno samo tistemu, ki je sposoben do neke mere razumeti naravo
psihičnega in duhovnega elementa Zemlje. V ta namen mora človek razviti
dejansko zaznavanje Zemlje kot duševnega in duhovnega organizma, ter
dejstva, da so ljudje, ki živijo na Zemlji kot fizična bitja, udi zemeljskega organizma."
[1]
To je mogoče le takrat, ko sprejmemo dejstvo, da "je celotna Zemlja, ki
jo mi kot človeštvo naseljujemo, neke vrste ogromno živo bitje in da se mi
nahajamo v tem velikem živem bitju kot njegovi udi. Življenje na zemlji se
izraža na najrazličnejše načine. Med drugim se izraža v dejstvu, da
obstajajo določeni odnosi med različnimi deli Zemlje in človekom, ki živi na
Zemlji. Tako kot je res, da je po eni strani človeška rasa skupnost, tako je
tudi res, da se ločene skupine človeštva, ki so porazdeljene po različnih
delih Zemlje, razlikujejo glede na ta področja in so od njih odvisne. Temu
ni tako samo zaradi številnih sil, ki jih raziskujeta naravoslovje in
geografija, ampak so odvisne tudi od mnogih drugih, bolj skritih sil
posameznih delov zemeljske površine. Obstaja določeni notranji odnos med
človekom in ozemljem, ki ga naseljuje – to je, delom zemlje, iz katerega
izvira. Splošno rečeno, te stvari so tisto, kar najprej vzbudi našo
pozornost do določenih povezav med velikim organizmom Zemlje in različnimi
udi tega organizma, različnimi skupinami prebivalstva Zemlje."
[2]
Tu imamo opravka z zelo kompleksnim vprašanjem o izvoru različnih ras
(kar se je dogajalo v bolj zgodnjih fazah človeške evolucije)
[3]
in narodov (kar pripada bolj nedavnemu razvoju) po vsej zemeljski obli.
Zavoljo tega prehranskega principa je dovolj, da se zavedamo "vplivov, pod
katerimi stojijo različne rastline in živali. Tako lahko na primer
razberemo, da tisti, ki ve, da rastline in živali, ki so pod določenimi
nebesnimi vplivi, rastejo v določeni deželi, lahko tudi razume, kako se mora
pojaviti precej razviden narodni značaj. Kajti z vsem, kar človek zaužije iz
svojega okolja, ne jé samo snovi, ki jih prepozna kemija, temveč hkrati
zaužije tudi določene duhovne sile, in te duhovne sile vstopijo skozi usta v
trebuh in se razširijo preko njegovega bitja. Tako se nam podari uvid, da se
lahko karakter ljudi prepozna iz globljega geografskega ustroja pokrajine.
Narodni značaj se oblikuje s pomočjo duhovnih sil, ki se vsrkajo v
človeka z njegovo hrano. To je eden od načinov, s katerim veliko duhovno
vodstvo Zemlje razporeja različne nacionalne značilnosti preko cele Zemlje;
živila, ki imajo tak ali drugačen učinek, so bila razporejena na tak način,
da je značaj določene skupine ljudi izhajal iz hrane, ki so jo uživali. To
nas ne pripelje po ovinku nazaj do materializma; duhovna znanost obelodani,
kako je vse, kar je materialne narave, le razodetje duha in kako se na
način, ki se ga človek ne zaveda, duhovni vplivi širijo v njegovem bitju."
[4]
Ni samo hrana tisto, kar vpliva na ljudi na zgoraj opisani način, kajti
"z jemanjem zunanje narave vase skozi prehranjevanje, dihanje in zaznavanje,
ustvarja človek znotraj sebe področje delovanja"
[5] za tiste sile, ki izvirajo iz Zemlje in delujejo na način, ki nas
deli v skupine z različnimi človeškimi lastnostmi. Ti geografski vplivi
delujejo predvsem na naše eterično telo in nato preko eteričnega telesa na
naše fizično telo. Obstaja očitna razlika med splošnim duševnim karakterjem
tistih ljudi, ki živijo ob morju, in tistimi, ki živijo na visoki nadmorski
višini v bližini gora. Vsakdo lahko tudi občuti različno kvaliteto zraka in
vtise, ki jih vzbujajo te dve različne pokrajine. Seveda, tovrstni vplivi
imajo lahko bolj dolgotrajne učinke na naše eterično telo šele po zelo
dolgem času, vključno s prenašanjem dednih lastnosti iz generacije v
generacijo. Vendar pa so vplive hrane na naš eterično-fizičen organizem
priznali tudi sodobni znanstveniki, ko so prišli do zaključka – na podlagi
številnih dokazov – da je "popolnoma jasno, da so zaužita živila in
sestavine v živilih v interakciji s človeškim genomom, bodisi neposredno ali
posredno." [6] Ali,
z drugimi besedami rečeno, to kar jemo, vpliva tudi na naše gene!
Človek med zemeljskimi vplivi in svobodo razumevanja
Do sedaj smo se osredotočili na vplive, ki prihajajo iz Zemlje in ki bi,
če bi bili aktivni samo ti, oblikovali človeka v to, kar jé, diha in
zaznava. Vendar človek ni le rezultat zunanjih vplivov, ki delujejo na
ustroj njegovega fizičnega in eteričnega telesa, zato ker ima znotraj sebe
silo, ki je sposobna obvladovati in preoblikovati te vplive. V nasprotnem
primeru bi "bil človek obsojen na to, da bi bil močno specializiran in bi se
razlikoval v skladu s vplivi posameznih delov Zemlje; v nekem pogledu ne bi
mogel biti na noben način popolna celota, temveč le del Zemljinega
organizma."
[7]
Kakšna je narava sile, ki omogoča človeku, da razvije neodvisnost od
zemeljskega organizma? To silo je mogoče najti v "globokem bitju človeka,
kateremu reče 'Jaz'. V resnici je lahko 'Jaz' le posredno povezan s tem
rasnim in nacionalnim razlikovanjem ljudi na Zemeljski obli – to pomeni, da
psihično-duhovno jedro človekovega bitja v nekem smislu le prebiva v tistem,
kar je v nas specializirano zaradi svojskih značilnosti Zemlje. Tako lahko
človek prav zaradi te okoliščine pride do spoznanja, da njegovo
psihično-duhovno jedro ne more obstajati v tem, s čimer smo neposredno
soočeni, ko srečamo človeka. Tisto, kar nam v določenem smislu stoji
nasproti v fizičnem svetu, je lahko le 'bivalni prostor', prebivališče
človeka, ki je oblikovano s pomočjo posebnih okoliščin, ki obstajajo v
raznih delih Zemlje."
[8] Na ta način ljudje postanejo "v nekem smislu, dvojna bitja. Z enim
delom svojega bitja, s svojim psihično-duhovnim delom, segajo navzgor v
tisto, kar se imenuje nebeški ali nadčutni svet; in z drugim delom, s svojim
fizično-eteričnim bitjem, pripadajo tisti naravi, ki je prišla v obstoj kot
narava Zemlje."
[9]
Tako imamo v naši notranjosti stalno bitko med višjo in nižjo človeško
naravo. Katera so glavna orodja naše višje narave, ki jih lahko uporabljamo
za preoblikovanje naše nižje narave? "V nobenem drugem obdobju ne bi bilo
možno reči, da je v odnosu do notranjih nuj razvoja jasnost mišljenja prav
tako pomembna za vzdrževanje fizičnega življenja, kot je pomembna hrana in
pijača. Kajti, če naše razmišljanje v tej dobi ni dovolj jasno, potem ne
bomo mogli v časih, ki prihajajo, videti v pravi luči plodov duhovnih
resnic, ki bodo prihajali iz duhovnega sveta. Prejšnje epohe so še vedno
uživale dediščino dni, ko je duhovnost napolnjevala bolj atavistično
notranje življenje ljudi. Sedaj si moramo prvič v našem razvoju za duhovnost
aktivno prizadevati, če jo želimo posedovati."
[10] To je nujna zahteva sedanjega časa, "zato ker je sprejeto, da bodo
ljudje postali to, kar bodo smatrali, da so. Takšen razvoj je del modrega
vodstva sveta, zato da bodo ljudje lahko dosegli popolno in svobodno zavest
o svojem pravem bitju.
To je razlog, zakaj je širjenje misli in idej, ki ustrezajo dejstvom
današnjega časa, tako potrebno. Misel bo morala biti postopoma prepoznana
kot stvarna in resnična moč duše, ne le kot nesrečna abstrakcija, ki jo tako
ponosno proizvaja moderna doba. Ljudje, ki so živeli v minulih časih, so
bili še vedno povezani z duhovnim svetom s pomočjo starodavne dediščine.
Čeprav se je že nekaj stoletij nazaj atavistična jasnovidnost skoraj povsem
izgubila, njena dediščina še vedno živi v občutkih in volji. Vendar pa je
prišel čas, ko mora vse, česar se zavedamo, postati resnična moč."
[11] To
je mogoče zaradi tega, ker imamo v sebi duhovno jedro našega resničnega
bitja – 'Jaz', vir naše zavesti.
Na področju prehranjevanja obstaja v sedanjem času konflikt med
nadčutnimi vplivi, ki vstopajo nezavedno skozi hrano, ki jo jemo, in
zavestnim prizadevanjem za razumevanje učinkov različnih živil na naše bitje
na fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem nivoju. Na eni strani imamo
opravka z bolj ali manj globoko zakoreninjenimi prehranjevalnimi navadami,
ki nas vežejo na tisto, kar smo dozdaj postali; na drugi strani pa imamo
izbiro živil, ki temelji na svobodi uvida, s čimer lahko usmerjamo razvoj v
to, kar hočemo postali. Samo takrat, ko izberemo drugo pot, lahko rečemo:
"Kar mislimo, da bomo postali, smo prisiljeni postati."
[12] Na ta način postane znanje resnična moč, ki ima vpliv tako na v
razvoj naše duhovne osebnosti, kot na razvoj našega fizičnega organizma.
[13]
PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE
Tukaj imamo pomemben vpogled v razloge za nastanek različnih kultur
prehranjevanja. Čeprav je na izbiro hrane starih kultur očitno imelo vpliv
njihovo naravno okolje, pa to ne razloži vseh razlik v tradicionalnih
kulturah prehranjevanja. Kajti v račun moramo vzeti tudi metode predelave
in kuhanja, in njihov prispevek k posebnim narodnemu karakterju ljudi. Tako
lažje razumemo, zakaj ljudje, ki danes živijo v tujini (npr. Indijci,
Pakistanci, Kitajci v Veliki Britaniji, ipd.) vzamejo s seboj njihove
prehranske navade in celo njihovo hrano, ki je na voljo v specializiranih
trgovinah v njihovih skupnostih.
Iz vsebine tega principa je tudi razvidno, da nas enostransko
osredotočenje na vprašanje, koliko kilometrov je prepotovala hrana, preden
je prispela do nas, ne more zaščititi pred napačnimi prehranskimi
odločitvami. Dokler človek ne upošteva modernega razvoja človeške
individualnosti iz tradicionalnih skupin ljudi, ki so bili vezane na
določeno geografsko področje, se ne more izogniti enostranskim odločitvam
glede izbire živil. Glavno vprašanje je: Ali hrana podpira ali deluje v
nasprotju z mojim namenom, da se razvijem kot svobodno človeško bitje?
Po drugi strani pa to ne pomeni, da bi moral človek sprejeti sodobno
globalizirano proizvodnjo hrane brez ustrezne ocene njenih učinkov na
naravo, živali in družbo. Problem dolgih prehranskih poti in številne druge
težave – kot so nizka kakovost hrane in veliko zavržene hrane – so
sekundarni učinki pristopa k proizvodnji hrane, ki je motiviran z željo po
dobičku. V takih primerih je lahko regionalna ali lokalna proizvodnja
ekološke hrane prava rešitev. Vendar pa človek ne more pričakovati, da bodo
ljudje, ki so vegetarijanci, sprejeli mesno prehrano samo zato, ker je
lokalno okolje primerno predvsem za živinorejo.
[14] S tovrstnim pristopom se očitno vsiljuje drugim ljudem mnenje, kaj
naj bi uživali, kar je v nasprotju s človekovo pravico do svobodne izbire.
S tem je povezano še nekaj več: svobodna izbira hrane je sestavni del
razvoja človekove individualnosti. Vsak človek ima priložnost – če se tako
odloči – da vpliva na svoj prihodnji razvoj. To pomeni, da lahko ljudje
'eksperimentirajo' z uživanjem različnih živil iz tujih krajev ali celo
sprejmejo določene prehranske navade, ki niso del njihove tradicionalne
kulture prehranjevanja. Vse to je možno zaradi obstoja globalnega trga
hrane. To je pozitivna stran sedanje globalizacije, ki se je v običajno ne
omenja. Seveda, medtem ko ljudje eksperimentirajo, se morajo zavedati, da
tisto, kar je dobro za enega človeka, lahko škoduje drugemu.
[15]
Kljub vsemu pa obstaja ena kultura prehranjevanja, ki je škodljiva za vse
ljudi: to je moderna kultura hitrega prehranjevanja (fast food culture) s
svojo masovno proizvodnjo cenene hrane s pomočjo kemičnih sredstev,
prehranskih dodatkov in gensko spremenjenih organizmov. To je škodljivo iz
preprostega razloga, ker proizvaja hrano izjemno slabe kakovosti.
[16] To je tudi razlog, zakaj je ta hrana izločena iz
HOLISTIČNE PREHRANSKE 'PIRAMIDE'.
♣ Za dodatne argumente glej
BIOLOŠKA IN KONVENCIONALNA HRANA
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno
vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV
z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem.
Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z
namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
