V prehranskem principu PREHRANA KOT
POVEZAVA S SVETOM
lahko vidimo, da vsak obrok predstavlja most med zunanjim svetom in
človekom. Zgornja slika je povzetek vseh vplivov, ki prispevajo h končni
kakovosti tega odnosa. Ljudje, ki so zaposleni v proizvodnji hrane,
prehranski strokovnjaki, ter ostali ljudje se morda zavedajo nekaterih
vidikov, vendar pa se običajno – kadar se govori o zdravi prehrani – ne
omenja vseh možnih vidikov, ki se morajo vzeti v poštev, preden lahko
kdorkoli trdi, da je določena hrana ali dieta zdrava.
Ključnega pomena je, da se začnemo zavedati velike
kompleksnosti vprašanja, kaj je najbolje jesti in piti. Le na ta način lahko
postopoma izboljšamo kvaliteto tega, kar jemo. Kot je razvidno s slike
zgoraj, ne moremo govoriti v absolutnem pomenu o zdravem ali nezdravem
obroku, ampak imamo opravka z bolj ali manj zdravimi obroki. Dejansko imamo
opravka s kumulativnim učinkom raznovrstnih vplivov, ki vsi v večji ali
manjši meri prispevajo k končnemu izidu.
Brez poznavanja vseh vidikov, ki vplivajo na obrok, se
nam zlahka zgodi, da bomo sprejemali napačne odločitve. Enostranske resnice
glede vprašanja, kaj je zdrava hrana, so nevarne. S pomočjo zgornje slike se
lahko izognemo številnim pastem in lahko lažje izvajamo pozitivne spremembe,
kjerkoli je to možno in v kakršnih koli življenjskih okoliščinah.
Tu so kratki opisi devetih vidikov, ki prispevajo h končni kakovosti
prehranskega obroka: [1]
1. KAKOVOST SESTAVIN
Na končno kakovost prehranskih sestavin imajo vpliv vse dejavnosti, ki so
vključene v proizvodnjo hrane in njeno pripravo: kmetovanje, predelava
hrane, transport, shranjevanje in kuhanje. Vsaka od teh dejavnosti lahko
izboljša ali ohrani kakovost hrane, ali pa jo poslabša. Če imate dvome glede
vprašanja, katere so dobre prehranske sestavine, si poglejte
HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO'.
2. KOLIČINA SESTAVIN
Čeprav je možno ponuditi splošna vodila glede količin različnih vrst
hrane (glej KOLIČINA HRANE), pa je naloga vsakega posameznika, da sam
ugotovi, kaj je zanj prava količina katerega koli živila. Odločilnega pomena
je, da se zavedamo, da to kar je prava količina za enega človeka, je lahko
nezdrava količina za nekoga drugega.
3. IZBIRA SESTAVIN
Izbira sestavin se nanaša na izbiro raznovrstne hrane, ki je na voljo tam, kjer živimo. Ta izbira je lahko še vedno precej različna v določenih
predelih sveta. Lahko je tudi precej omejena glede tega, kar je na voljo.
Vendar pa so se s pojavom globalnega trga hrane te možnosti v razvitih
družbah dramatično povečale. Poleg tega imamo številne proizvode, ki so
narejeni iz takšnih sestavin, da je težko reči, da so še vedno hrana. Vse to
pomeni, da prava izbira pri nabavi hrane še nikoli ni bila tako zahtevna,
kot je dandanes. Na srečo lahko še vedno nabavimo naravna živila
(glej IZBIRA ŽIVIL) na kmetijskih tržnicah, pri lokalnih pridelovalcih in v
trgovinah z naravno hrano. [2]
4. VRSTA OBROKA
Obstaja razlika, ali pripravljamo zajtrk, ali kosilo, ali večerjo, ali
malico, itd. Vsak obrok ima specifične potrebe glede njegove priprave in te
so lahko drugačne v različnih kulturah prehranjevanja. Zavedati se moramo,
da način, na katerega pripravljamo hrano, spreminja njen vonj in okus, kot
tudi njeno obliko, sestavo in temperaturo. Vse to ima različne vplive na naš
organizem. Vpliv čiste tople juhe je precej drugačen od vpliva polnovrednega
kruha; juha je topla in lahko prebavljiva, medtem ko kruh zahteva živahnejše
prebavne aktivnosti, vključno z žvečenjem. Tudi glede tega vidika prehrane
bi si morali prizadevati, da se izogibamo enostranskosti s tem, ko vključimo
v naš jedilnik jedi različnih oblik in sestave.
[3]
5. RITEM OBROKOV
V preteklosti so ljudje imeli pravilen dnevni ritem za zajtrk, kosilo in
večerjo v skladu s tekom dneva. Danes je v modernih skupnostih hrana
enostavno dosegljiva in človek lahko je, kadar želi. Vendar to pomeni, da je
veliko težje vzpostaviti zdrav ritem prehranjevanja. To je še posebej težko,
kadar ljudje živijo sami. Zaradi modernih življenjskih okoliščin je včasih
nemogoče, da bi se držali utečenega urnika obrokov, vendar pa je vsekakor v
veliko podporo našemu zdravju, če si ustvarimo dnevni ritem obrokov in mu
sledimo v takšni meri kot zmoremo.
6. OSEBNI ODNOS
Ta odnos vključuje naše osebne želje v povezavi s hrano, tj. kaj imamo
radi in česa ne maramo. Naša posebna nagnjenja do določene hrane niso
pogojena samo z našimi željami po prijetnih izkušnjah, temveč tudi z globoko
vsajenimi prehranjevalnimi navadami, ki smo jih razvili v naši preteklosti,
z našo zmožnostjo prebave različnih živil in z našim celotnim zdravstvenem
stanjem. Poleg tega je naša izbira priljubljene hrane odvisna od naše
sposobnosti zaznavanja bolj skritih vplivov na kakovost
hrane, kot tudi od našega razumevanja, kaj je namen same prehrane. Pomembno
se je zavedati, da ima naš lastni odnos do hrane velik vpliv na odločitve,
ki prispevajo h končni kakovosti katerega koli obroka. [4]
7. OSEBNE oz. INDIVIDUALNE POTREBE
To, kar vsi ljudje potrebujejo, je hrana in pijača dobre kakovosti. Vendar pa je
končna izbira pravih živil odvisna od potreb vsakega posameznika. Kdorkoli
želi najti eno samo vrsto prehranjevanja, ki bi bila primerna za vse ljudi,
je na napačni poti. In kdorkoli sledi določeni dieti ali stilu
prehranjevanja, ne da bi upošteval svoje individualne potrebe (kar je
odvisno od njegovega življenjskega stila), si lahko povzroči težave. Naloga
vsakega posameznika je, da sam ugotovi, kateri način prehranjevanja najbolj
ustreza njegovim individualnim potrebam.
8. SOCIALNI VIDIK
Če nekdo uživa obroke skupaj z drugimi ljudmi, postane vprašanje
prehranjevanja obenem tudi socialno vprašanje. Najti je potrebno način, kako
poskrbeti za vse individualne želje in potrebe s pripravo skupnega obroka.
Včasih so lahko te potrebe zelo podobne, vendar pa se dandanes pogosto
zgodi, da se potrebe ljudi, ki so za isto mizo, bolj ali manj razlikujejo.
To pa pomeni, da je potrebno najti načine, kako uskladiti te razlike. Če se
želimo uspešno lotiti socialnega vidika, potem moramo na ta ali oni način v
proces odločanja oz. izbire vključiti vse tiste, ki jedo za isto mizo. Na
koncu koncev gre za vprašanje, kakšno kulturo prehranjevanja želijo ljudje
imeti.
9. USKLADITEV OZ. HARMONIZIRANJE
Celo ob upoštevanju vseh prejšnjih osmih vidikov zdravega obroka, dva
kuharja lahko ustvarita dva zelo različna obroka, ki pa sta vsak na svoj
način uravnotežena. Ne obstaja samo ena možnost, ki bi izhajala iz
specifičnih okoliščin v določeni življenjski situaciji, zato ker smo ljudje
lahko ustvarjalni. Na tej točki kuhanje resnično postane umetnost. Nova
umetnost kuhanja bo izhajala iz zavedanja o vseh vidikih – ki so v obrisu
predstavljeni tukaj in morda še katerega drugega – ki imajo vpliv na
kakovost zajtrka, kosila, večerje, prazničnega obroka ali katere koli druge jedi, ki
se pojavi na našem jedilniku.
