Prehrana in sposobnost zaznavanja

Prehranjevanje ima vpliv na našo sposobnost zaznavanja preko elementa ogljika, ki je prisoten v vsej hrani, ki vsebuje sestavine rastlinskega in živalskega izvora. V ritmičnem sistemu se ta ogljik izloči s pomočjo dihanja v obliki ogljikovega dioksida. Toda preden ogljik odide iz telesa, pusti za seboj eter, ki prežame naše živce in čutila in na ta način omogoči pritok kozmičnih etrov v naš organizem. To sodelovanje zunanjih etrov in ogljikovega etra v naših čutilih omogoča, da s posredovanjem duše občutkov prejemamo množico čutnih vtisov iz sveta, ki nas obdaja.

V uvodnem tekstu ANTROPOZOFSKA DUHOVNA ZNANOST kot POT RESNIČNEGA SPOZNANJA je razloženo, kako je naša zmožnost pridobivanja znanja o svetu, v katerem živimo, odvisna od treh faktorjev:

• od naše sposobnosti zaznavanja s pomočjo različnih čutil, ki nam posredujejo zaznave (vtise nečesa, kar je bilo videno, slišano, okušeno, itd.);
• od naše sposobnosti mišljenja, s pomočjo katerega razvijamo pojme (miselne slike, misli, ideje) o tem, kar zaznavamo;
• od našega osnovnega duševnega razpoloženja, ki prežema naše prizadevanje za dosego spoznanja. [1] To vključuje tudi naša čustva simpatije ali antipatije do tega, kar zaznavamo.

Povezava med hrano in drugim faktorjem je obravnavana v prehranskem principu PREHRANA IN SPOSOBNOST MIŠLJENJA. Povezava med hrano in tretjim faktorjem je obravnavana v prehranskem principu HRANA IN DUŠEVNO POČUTJE. V tem prehranskem principu se bomo osredotočili na povezavo med hrano in našo sposobnostjo zaznavanja.

Nadčutna narava procesov zaznavanja

Vloga čutil v našem življenju je razvidna takoj, ko si zastavimo vprašanje: "Kako lahko sploh pridobimo kakršnokoli znanje o čutnem svetu? Odgovor je preprost: S pomočjo naših čutil. S pomočjo ušesa pridobimo znanje o svetu zvoka, s pomočjo očesa znanje o svetu barve in oblike, in tako naprej. Mi poznamo čutni svet preko medija naših čutil. Človek, ki se sooči s tem čutnim svetom na običajni vsakodnevni način, prejema vtise o njem in potem oblikuje svoja sodbe" [2] o tem, kar zaznava.

Potemtakem, "kadar preučujemo zaznavanje, imamo občutek, da smo z zaznavanjem neposredno v stiku z zunanjim svetom. Preko zaznavanja ponotranjamo zunanji svet; le-ta nam preskrbuje nekaj, kar pripada našemu notranjemu bitju." [3] Mi se obenem zavedamo, da "vsaka napaka ali okvara v življenju zaznavanja in občutenja, vsako deformiranje čutil, pomeni, da je naše notranje življenje osiromašeno zaradi tega, ker smo postali revnejši v odnosu do tega, kar smo sposobni pridobiti iz zunanjega sveta." [4] To pomeni, da morajo biti naša čutila v dobrem stanju, da lahko opravljajo svoje naloge. Če zaradi nekega razloga specifično čutilo, recimo oko, ne deluje pravilno v manjši meri, potem imamo morda težave s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo; v bolj resnih primerih nekateri ljudje ne morejo videti barv; in v skrajnem primeru lahko ljudje oslepijo in zaradi tega popolnoma izgubijo sposobnost zaznavanja svetlobe, barv in oblik zunanjega sveta.

V primerjavi z znanstvenim pristopom k preučevanju delovanja človeških čutil, ki je osredotočen izključno na fiziološka dogajanja, duhovna znanost takoj na začetku opozori na dejstvo, da takrat, "ko človek prejema vtise zunanjega sveta, dejansko sprejme v svojo zavest le majhen delež tega, kar ga v resnici preplavlja. Kadar je v fizičnem svetu, odpre svoja čutila in razum, ki je povezan z njegovimi možgani in živčnim sistemom; ko preučuje svet in poskuša razložiti, kar prihaja na ta način k njemu, le majhen del tega, kar ga preplavlja, dejansko doseže obliko idej – zgolj drobcen delež v resnici vstopi v zavest človeka. Svetloba in barva vsebujejo mnogo več, kot vstopi v človekovo zavedanje. V zvoku je veliko več, kot vstopi v zavest človeka." [5] In to velja tudi za vse druge čutne zaznave.

Sedaj bomo predstavili tisti skrivni del čutnih zaznav, ki je potreben za namen tega prehranskega principa. Če pogledamo na naravo čutil, lahko vidimo, da "ni eterično telo popolnoma znotraj fizičnega telesa, temveč je, tako rečeno, prepustilo dele fizičnega telesa samim sebi; eterično telo ne prežema celotno fizično telo. Potemtakem so v fizičnem telesu človeka prostori, ki niso zapolnjeni z eteričnim telesom. Po zaslugi tega dejstva so čutila pridobila današnjo obliko. Mi imamo, na primer, v očesu nekaj, kar se lahko primerja z izključno fizičnim delovanjem fotografskega aparata. To je tako, kot da bi se izpustil del v splošni penetraciji fizičnega telesa s strani eteričnega telesa. In to je tisto, kar se je dejansko zgodilo. Enako je v primeru notranjega ušesa, kjer je neke vrste klaviatura v ušesnem labirintu. In enako je z vsemi drugimi čutili – vsepovsod lahko najdemo prevladovanje fizičnega telesa nad eteričnim telesom." [6]

Vendar pa to ne pomeni, da se v naših čutilih ne dogaja nobena eterična dejavnost. Gornji opis se nanaša na odnos našega lastnega eteričnega telesa do čutil, ki so organi našega fizičnega telesa. Prav zaradi tega odnosa je možno nekaj drugega: čutila postanejo vrata, skozi katera lahko vstopajo eterični tokovi iz zunanjega sveta. To ne drži samo za sedanjo vlogo čutil, temveč tudi v primeru njihovega nastanka. Na primer "oči so prišla v obstoj postopoma preko delovanja notranje sile svetlobe na naš organizem. Eterične sile svetlobe, ki se poigravajo okoli Zemlje, so notranje povezane z oblikovanjem naših očes; čeprav so osnove za oči (duhovni arhetipi) že obstajale, vendarle je oko preko njegovega oblikovanja in položaja v organizmu notranje povezano s silami svetlobnega etra Zemlje. Na enak način je naše čutilo okusa povezano s silami kemičnega etra Zemlje, iz katerega je razvito v največji meri. Naše čutilo vonja je povezano z življenjskim etrom Zemlje." [7] In naše čutilo toplote je povezano s toplotnim etrom; ter čutilo sluha s tonskim etrom, ki lahko deluje le posredno preko medija zraka, ki obkroža Zemljo. [8]

Sedaj se lahko vprašamo: Kaj se pa dogaja s temi etri, kadar zaznavamo z našimi čutili? Za primer bomo spet vzeli oči. "Svetlobni žarki prodirajo v oko in se naselijo znotraj očesa vse do retine, kjer spodbudijo kemične procese. Delovanje te spodbude se prenaša skozi optični živec do možganov. To so fizični življenjski procesi, ki bi jih, če bi jih lahko opazovali, videli kot podobne fizične procese, ki se drugače odvijajo v zunanjem svetu. Toda zaznava modre barve, ki jih ima prejemnik svetlobnih žarkov, se ne more nikoli najti na ta način. Le-ta obstaja v duši prejemnika. Človek prejema iz vseh strani preko njegovih čutil vtise iz zunanjega sveta, kar pomeni, da je on prejemnik – on je v pasivnem odnosu do sveta. Človek se tudi odziva na te vtise s svojimi občutji oz. čustvi; to pomeni, da on odgovarja v vse smeri na vtise zunanjega sveta in s tem stoji v aktivnem odnosu do sveta. Dva načina, s katerima je človek povezan z zunanjim svetom se dejansko precej razlikujeta drug od drugega. Proces preko katerega čutni vtis postane realnost je eterični proces. Čutni vtis iz zunanjega sveta proizvede notranjo izkušnjo, notranjo dejavnost, in ta vir notranje dejavnosti se imenuje v duhovni znanosti duša občutkov" [9] – to je tisti del astralnega telesa, ki prežema tiste živce, ki so v notranjosti čutil, in tiste, ki so povezani z njimi.

Učinek ogljikovega etra na sposobnost zaznavanja

Iz vsebine principa ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK je razvidno, da naša hrana zagotavlja snovi za fiziološke dejavnosti sistema živcev in čutil, ki tvorijo podlago za duhovne dejavnosti zaznavanja in mišljenja. Sedaj si bomo ogledali en vidik tega zapletenega razmerja – vpliv ogljika na živce in čutila.

Kot je pojasnjeno v prehranskem principu POLNOVREDNA IN RAFINIRANA HRANA, v našem prebavnem traktu razgradimo beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe v enostavne molekule: aminokisline, enostavne sladkorje, maščobne kisline in glicerol. Vse te molekule vsebujejo ogljik, ki tvori t.i. ogljikovo ogrodje, na katerega se vežejo kisik, dušik, in vodik. Na ta način prejemamo v naš metabolični sistem element ogljik. Vendar pa se ta ogljik ne uporabi neposredno za USTVARJANJE ČLOVEŠKIH BELJAKOVIN, kajti preden postane del našega organizma, mora iti skozi procese TRANSSUBSTANCIACIJE MINERALNIH SNOVI.

Zaradi tega razloga "je človek vključen v zelo zapleteno aktivnost, ko proizvaja svoje lastne beljakovine. Najprej razstavi beljakovine, ki jih je zaužil, v njihove ločene dele in odloži ogljik vsepovsod v svojem telesu. Kot vemo, mi vdihavamo kisik iz zraka in ta kisik se poveže z ogljikom, ki ga imamo v nas – to je ogljik, katerega smo prejeli iz beljakovin in drugih prehranskih sestavin. In mi izdihavamo ta ogljik v obliki ogljikovega dioksida, medtem ko ga en del obdržimo. " [10] To, kar obdržimo, seveda ni ogljik v fizični obliki, temveč ogljik v eteričnem stanju snovi.

Vendar pa se v procesu dihanja dogaja še nekaj drugega: "Preden je ogljik izdihnjen, postane, tako rečeno, dobrotnik za človeški organizem; preden zapusti človeško organizacijo, namreč omogoči etru, da se razširi po vsem človeškem organizmu. Fiziologi zgolj navajajo, da se ogljik izdihne z ogljikovim dioksidom. To pa je samo ena stran celotnega procesa. Človek izdihne ogljikov dioksid; vendar pa zaradi procesa izdiha ostane vsepovsod v organizmu eter; ko kisik vzame s seboj ogljik, le-ta zapusti za seboj eter. Ta eter prodre v eterično telo človeka, in ta eter, ki ga nenehno proizvaja ogljik, je tisti eter, ki usposobi človeško organizacijo, da se odpre duhovnim vplivom, in da tako prevzema astralne in eterične impulze iz vesolja. Eter, ki ga pusti za seboj ogljik, privablja kozmične impulze, ki v zameno uvajajo določene principe oblikovanja na človeka. Ti principi pripravijo, na primer, živčni sistem na takšen način, da je lahko nosilec misli. Ta eter mora biti stalno prisoten v naših čutilih, na primer v naših očeh, tako da so ta lahko sposobna videti, oz. da lahko sprejmejo zunanji svetlobni eter. Tako dolgujemo ogljiku za to, da nas v naši notranjosti oskrbuje z etrom, ki nam omogoča, da pridemo v stik z zunanjim svetom. Metabolični sistem utira pot vsej tej" [11] dejavnosti.

Potemtakem lahko povzamemo, da imamo v pojavu čutnega zaznavanja sodelovanje:

• fizičnega telesa, ki preskrbi fizično zgradbo čutila, kar omogoča vstop izbranemu eteričnemu toku iz zunanjega sveta;
• ogljikovega etra, ki s posredovanjem lastnega eteričnega telesa pripravi čutilo in povezane živce, da so sposobni prejeti vstopajoči eterični tok;
• astralnega telesa, ki prejme eterični tok, ki nosi informacijo, kar ima za posledico pojav čutnega vtisa v duši občutkov.

Na ta način mi v teku dneva stalno prejemamo množico čutnih zaznav, ki nosijo specifične informacije o svetu, ki nas obkroža. Vendar to ne bi bilo mogoče brez etra, ki ga proizvaja ogljik, ki vstopa v naše telo s hrano, ki jo zaužijemo. Ta eter prežema naše živce in čutila in tako omogoča priliv čutnih vtisov iz zunanjega sveta. Čeprav smo obkroženi s fizičnim svetom, so edine 'stvari', ki lahko vstopajo v naše bitje preko fizičnih čutil, tokovi eteričnih snovi, ki nosijo eterične sile, kozmično astralnost in duhovne sile, ki so dejavne v ozadju stvari, bitij in pojavov tega sveta.

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ PREHRANA IN SPOSOBNOST MIŠLJENJA

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Glede pomembnosti ogljika v naši hrani moramo vedeti, da ima človeški organizem nekaj rezerv ogljika in potemtakem pomanjkanje hrane ne bo imelo takojšnjega negativnega učinka na sposobnost zaznavanja. Le v primeru podaljšanega pomanjkanja hrane se lahko opazijo negativne posledice pomanjkanja ogljikovega etra. To je potrjeno z "opazovanji v področjih srednje Evrope, kjer je bila lakota v času vojn. Nedohranjenost se najprej pokaže v degeneraciji živcev in čutil, v simptomih pozabljanja, živčne izčrpanosti, nezmožnosti razmišljanja, in tako dalje, do motenj vida in sluha." [12] Dandanes se ti simptomi pojavljajo v velikem obsegu v najbolj razvitih zahodnih državah. To ni tako veliko presenečenje, če upoštevamo, da v tej državah številni ljudje konzumirajo velike količine hrane najslabše kakovosti – hrane za opdad (junk food).

Zatorej je najboljši način, da dobimo dovolj ogljika v najbolj primerni 'embalaži', da jemo resnično hrano – kot so ječmen, rumena koleraba, zeleni ohrovt, fižol, jabolka, itd. – ki jo nekateri ljudje danes imenujejo superhrana. Druga imena za takšno hrano so: naravna, tradicionalna, ekološka, biološka, biodinamična in divja. Glede izraza 'naravna' se je treba zavedati, da niso vsa živila, ki nosijo to oznako, zares naravna. Tovrstno označevanje ni ustrezno regulirano, in zaradi tega ni nobenega jamstva, da je vsa hrana, ki je tako označena, res proizvedena z naravnimi snovmi in metodami v vseh fazah pridelave in predelave.

♣ Glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO' za seznam resničnih naravnih živil.

Glede vsebine ogljika v hrani je zanimivo, da je ogljikov dioksid eden od glavnih hranil za rastline. Rastline dobijo 97% njihovih snovi iz zraka (preko procesa fotosinteze) in le 3% iz hranil v prsti. [13] Če dodamo k temu dejstvo, da je glavna snov rastlin ogljikov hidrat, potem lahko pričakujemo, da mora obstajati neka kakovostna prednost rastlinske hrane v primerjavi z mesno hrano glede učinka ogljikovega etra. [14]

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

1. Eden izmed osnovnih razpoloženj duše, ki bi moralo prežemati tiste, ki si prizadevajo za dosego resničnega spoznanja sveta, je razpoloženje čudenja, kadarkoli smo soočeni z novim bitjem, pojavom ali stvarjo v našem življenju.
2. Rudolf Steiner, Hanover, 28.12.1911; The World of the Senses and the World of the Spirit
3. Rudolf Steiner, Vienna, 9.04.1914; The Inner Nature of Man
4. V istem delu
5. Rudolf Steiner, Vienna, 11.04.1914; The Inner Nature of Man
6. Rudolf Steiner, Hanover, 29.12.1911; The World of the Senses and the World of the Spirit
7. Rudolf Steiner, The Hague, 22.03.1913; The Effect of Occult Development Upon the Self and the Sheaths of Man
8. V skladu z duhovno znanostjo imamo dvanajst čutov: čut dotika, čut življenja, čut gibanja, čut ravnovesja, čut vonja, čut okusa, čut vida, čut toplote, čut sluha, čut za besedo, čut za misel in čut za ego. Vendar pa smo v tem tekstu omenili le izbrane čute izmed tistih, ki so prepoznani s strani materialistične znanosti. Vključitev vseh čutov bi bilo izjemno zapleteno in dejansko ni nujno za potrebe tega prehranskega principa.
9. E. Weisshaar, A Guide to the Spiritual Science of Rudolf Steiner, 1928; www.rsarchive.org
10. Rudolf Steiner, Dornach, 2.08.1924; Nutrition and Health, www.rsarchive.org
11. Rudolf Steiner, Dornach, 9.11.1923; Man as Symphony of the Creative Word (new translation Harmony of the Creative Word)
12. Rudolf Hauschka, Nutrition – A Holistic Approach, Sophia Books, 2002
13. Vir: Peter Brown, The Biodynamic Conference in Switzerland, Newsletter (of Tablehurst and Plawhatch Community Farms), Pomlad 2018
14. Za razumevanje te kakovostne razlike se moramo seznaniti s procesom USTVARJANJA ČLOVEŠKIH BELJAKOVIN in z vsebino prehranskega principa RASTLINSKA IN ŽIVALSKA HRANA.