Tridelna narava človeka

Človek je sestavljen iz treh sistemov organov, ki omogočajo različne fiziološke in duševno-duhovne aktivnosti. Na eni strani imamo živčno-čutilni sistem, ki zagotavlja fizično podlago za dejavnosti razmišljanja in zaznavanja. Na drugi strani imamo sistem presnove in udov, ki zagotavlja fizično podlago za dejanja volje. Kot posrednik med njima je ritmični sistem, ki zagotavlja fizično podlago za dejavnosti notranjega zaznavanja in občutenja.

Trije telesni sistemi in njihove aktivnosti

Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki si jih lahko zastavi človek je: Kakšni so odnosi mojega notranjega življenja občutkov, razmišljanja in impulzov volje do moje telesne konstitucije? Ali je vse osredotočeno v možganih – kot nam razlaga znanost – ali je možno drugačno tolmačenje? Duhovna znanost ponuja naslednjo delitev človeškega organizma v tri sisteme, skupaj z ustreznimi duševno-duhovnimi dejavnostmi:

Sistem SISTEM ŽIVCEV IN ČUTIL Ritmični sistem SISTEM PRESNOVe in udov
Organi možgani, hrbtenjača, živci, čutila  pljuča, srce, krvne žile  organi pod trebušno prepono (želodec, jetra, ledvice, itd), mišice
FIZIOLOŠKE AKTIVNOSTI komunikacija od čutil do možganov [1] dihanje, krvni obtok prebavni procesi, metabolični procesi, prostovoljno gibanje
DUŠEVNO-DUHOVNE AKTIVNOSTI zaznavanje, mišljenje občutenje, notranje zaznavanje [2] hotenje, delovanje

Tako v človeku lahko ločimo "tri člane:

"Človek je sestavljen iz organizma živcev in čutil, ritmičnega organizma ter iz organizma presnove in udov. Ti trije organizmi delujejo drug v drugega. Lahko rečemo, da ima organizem živcev in čutil svojo glavno dejavnost v glavi. Vendar je v funkcionalnem smislu celotno človeško bitje do določene mere glava. In isto lahko rečemo za druge sisteme, za ritmični organizem in za tistega, ki vključuje trup, ude in presnovne dejavnosti. Torej, ko upoštevamo njegovo tridelno naravo, lahko človeka predstavimo shematično na naslednji način: Ljudje imamo živčno-čutilno organizacijo, ritmično organizacijo in organizacijo presnove in udov." [4]

"Ljudje smo očitno razdeljeni v sistem glave, sistem prsi in prebavni sistem z okončinami. Vendar se tej delitvi v organizirane sisteme zlahka zoperstavi, kajti kadar danes ljudje oblikujejo sisteme, hočejo imeti ločene sisteme lepo razvrščene eden zraven drugega. Če rečemo, da je človek razdeljen na sistem glave, sistem prsi in sistem spodnjega dela telesa skupaj z okončinami, potem ljudje pričakujejo, da ima vsak sistem točno opredeljeno mejo. Ljudje hočejo povleči črto tam, kjer razmejujejo, vendar to ni možno, kadar imamo opravka z resničnostjo. V glavi smo v osnovi glava, ampak cel človek je glava, vendar tisto, kar je zunaj glave, ni prvotno glava. Čeprav so dejanska čutila v glavi, imamo občutek za dotik in občutek za toploto povsod po celem telesu. Zato smo glava vsepovsod takrat, ko občutimo toploto. Samo v glavi smo prvinska glava, vendar pa smo sekundarna glava v vseh drugih delih telesa. Deli so dejansko pomešani in mi nismo tako preprosto razdeljeni, kot bi si želeli pikolovci. Glava je razširjena povsod, najbolj pa je razvita v sami glavi. Enako velja tudi za prsi. Prsni koš je pravi prsni koš v prsnem košu, vendar je celoten človek prsni koš. Kajti tudi glava je do neke mere prsni koš in enako velja tudi za spodnji del telesa z udi. Različni deli se med seboj prepletajo." [5]

"Na eni strani imamo opraviti s tridelno naravo duhovnega bitja: skozi oblikovanje miselnih podob, skozi občutja in skozi impulze volje. Ta tridelna narava duhovnega bitja se zelo natančno ujema z tridelnostjo fizično-telesnega bitja, kjer imamo sistem glave oz. živčno-čutilni sistem, ritmični sistem in sistem presnove in udov. Poudariti je potrebno, da tega ustroja človeškega organizma ne smemo razumeti le intelektualno, ampak tudi skozi notranje zaznavanje. Posameznik ne bo mogel razumeti, kako zadeve dejansko stojijo, če bo ostal le pri zunanji sliki, če bo razumel sistem glave kot nekaj, kar se preprosto konča z vratom. Bistvenega pomena je to: medtem ko se živčno-čutilni sistem nahaja predvsem v glavi, se vseeno razprostira preko celotnega preostalega organizma. Zatorej lahko rečemo, ko v duhovno-znanstvenem smislu govorimo o sistemu živcev in čutil, da je to sistem funkcij v človeškem organizmu, ki se nahaja predvsem v glavi; kljub temu pa se aktivnosti glave raztezajo preko celotnega človeškega bitja, tako da je, v določenem smislu, celoten človek glava. Enako velja za ostale sisteme." [6]

  OPOMBE

  1. Čeprav znanost deli živce v dve skupini – senzorične in motorične živce – pa se v duhovni znanosti vsi živci obravnavajo kot senzorični. V prehranskem principu HRANA IN GIBANJE so podani argumenti za takšen pristop, vključno z obrazložitvijo 'mehanizma', ki omogoča prostovoljno gibanje naših udov.
  2. Dejavnost občutenja lahko opišemo kot notranje zaznavanje kakovosti stvari, s katerimi se srečujemo, in kakovosti dejavnosti, ki jih izvajamo ali smo v njih vključeni. To notranje zaznavanje lahko razdelimo na občutke simpatije in antipatije, ki so odvisni od tega ali učinke stvari in dejavnosti doživljamo kot prijetne (koristne) ali neprijetne (škodljive).
  3. Rudolf Steiner, Penmaenmawr, 23.08.1923; The Evolution of Consciousness, Rudolf Steiner Press
  4. Rudolf Steiner, Dornach, 31.12.1922; Reverse Ritual, Floris Books
  5. Rudolf Steiner, Stuttgart, 22.08.1919; Study of Man, Rudolf Steiner Press
  6. Rudolf Steiner, Dornach, 9.10.1920; Physiology & Therapeutics, Mercury Press