S pomočjo prehranjevanja vstopajo v naše telo mineralne soli, ki so podvržene postopnemu procesu dematerializacije preden dosežejo živčni sistem kot njihov glavni cilj. V prvi fazi se morajo vse soli, ki še niso raztopljene v hrani, raztopiti v prebavnih sokovih, preden se lahko vsrkajo v tekočine metaboličnega sistema. V naslednji fazi, ki se odvija v ritmičnem sitemu, se morajo tekoče mineralne soli preobraziti v zračno stanje. V zadnji fazi se te soli preobrazijo v stanje toplotnega etra. To uničevanje materije v naših možganih proizvaja eterične preostanke, ki se dvignejo iz naše glave in ustvarjajo podlago za razvoj naših misli.
Uvodno branje:
V uvodnem tekstu ANTROPOZOFSKA DUHOVNA ZNANOST kot POT RESNIČNEGA SPOZNANJA je razloženo, kako je naša zmožnost pridobivanja znanja o svetu, v katerem živimo, odvisna od treh faktorjev:
Povezava med hrano in prvim faktorjem je obravnavana v prehranskem principu PREHRANA IN SPOSOBNOST ZAZNAVANJA. Povezava med hrano in tretjim faktorjem je obravnavana v prehranskem principu HRANA IN DUŠEVNO POČUTJE. V tem prehranskem principu se bomo osredotočili na povezavo med hrano in našo sposobnostjo razmišljanja.
Ljudje se ne rodimo v ta svet kot dokončana bitja, ki so opremljena z instinkti, ki urejajo naš celotni način življenja, tako kot je to v primeru živali. Čeprav je naš razvoj in obnašanje v določeni meri pod vplivom instinktov, smo v veliki meri podvrženi vplivom, ki so rezultat nenehnega procesa učenja. To ne vključuje samo učenja v izobraževalnih ustanovah, ali naš lasten študij, temveč tudi neprestano učenje s pomočjo raznovrstnih življenjskih okoliščin in dogajanj. Na ta način si pridobimo določenega razumevanja sveta, ki usmerja naše delovanje. In čeprav je dejstvo, da so mnoge izkušnje v teku našega življenja arhetipske – na primer, rojstvo, odraščanje, šolanje, odnosi, služba, itd. – si, kot vemo, pridobimo določen svetovni nazor, ki se lahko sklada z nazori drugih ljudi ali pa ne.
Če hočemo razumeti vzroke, ki omogočajo razvoj teh razlik v razumevanju sveta, moramo začeti z dejstvom, da "moramo kot otroci biti najprej podvrženi poučevanju, ki nam omogoča razvoj sposobnosti za pridobivanje znanja o fizičnem nivoju obstoja, in potem moramo s tem delom nadaljevati in nadaljevati. Pridobivanje znanja o realnostih predpostavlja duhovni napor. Narava – to je zunanja realnost – sama po sebi ne prenaša na nas modrosti in zakone, ki so ji prirojeni; sami si moramo pridobiti znanje o teh modrostih in zakonih. Vsa človeška težnja po znanju je sestavljena predvsem iz aktivnega pridobivanja – iz pasivno prejetih izkušenj – modrosti in zakonitosti, ki je prirojena oz. svojstvena stvarem." [2]
V uvodnem tekstu ANTROPOZOFSKA DUHOVNA ZNANOST kot POT RESNIČNEGA SPOZNANJA je pojasnjena nepogrešljiva vloga mišljenja v vsakem dejanju pridobivanja znanja o stvareh, bitjih in pojavih v svetu. "Mišljenje je akt, ki posreduje znanje. Samo takrat, ko mišljenje ureja sliko sveta s pomočjo lastne dejavnosti, le tedaj se lahko pojavi znanje. Mišljenje se mora približati nečemu, kar nam je dano, in preoblikovati svoje kaotične odnose s sliko sveta v nekaj sistematičnega. To pomeni, da mišljenje pristopi k vsebini danega sveta kot organizacijski princip." [3]
Kljub temu lahko v današnjem času opazimo, da je glavna "značilnost miselnega življenja njegova kaotična narava. Ko danes vidimo nekaj, kar je bilo premišljeno, je prva stvar, ki nam obvezno pade v oči, njegova kaotična narava, njegovo notranje pomanjkanje reda. To velja skoraj za vsa področja. Samo tista področja, ki še vedno vsebujejo dobre stare tradicije, so ohranila nekaj starega reda. Vse naše znanosti vzamejo eno zunanje dejstvo sveta in izzovejo o njem množico misli, ki so brez notranjega reda, zato ker je človek zašel v neke vrste duševni prepad. Človek danes nima več vodilnih principov mišljenja, niti ne notranjega ritma misli, in človeštvo bo postalo popolnoma dekadentno, če misli ne bodo ponovno pridobile njihovega notranjega ritma." [4]
Kaj je razlog za kaotično življenje misli v sodobnem človeštvu? Eden od glavnih razlogov je, da "so misli, na splošno, zastrte z nagoni, željami in strastmi. Običajno obstaja samo eno področje, kjer imajo ljudje čiste misli, in to je v matematiki. Ko ljudje računajo, so njihove strasti ponavadi vpletene v zelo majhni meri. Ker večina ljudi želi vsepovsod uveljavljati svoja občutja in kritično zmožnost, nimajo ljubezni do matematike. Na tem področju nihče ne more glasovati na parlamentarni način. Matematično resnico človek prepozna skozi resnico samo; problem ima lahko samo eno rešitev. Ne glede na to ali ima samo en človek ali milijon ljudi svoj pogled na problem, mora biti zanj najdena enaka rešitev. Nikjer ne bi potrebovali večinsko odločanje, če bi bilo mogoče na vseh področjih sprejemati odločitve na enak način kot v matematiki – brez čustev in v objektivnem duhu. Misleci ne bi tako burno ugovarjali drug drugemu, če bi upoštevali vse dejavnike povsem objektivno, kajti resnica se ne more približati človeku na različne načine. Ljudje imajo različna mnenja zato, ker so na raznovrstne načine vpleteni s svojimi nagoni in strastmi v njihove ideje." [5]
Zaradi tega razloga mora biti pridobivanje znanja o svetu okoli nas videno kot sestavni del našega duhovnega razvoja. In ko se odpravimo na pot spoznavanja skritih resničnosti v ozadju fizičnega sveta, bodisi s pridobivanjem novih pojmov in idej, ki opisujejo te nadčutne realnosti, ali pa s prizadevanjem, da odpremo vrata zaznave duhovnega sveta, potem je "nujno potrebno pripravljalno usposabljanje logičnega mišljenja, sicer nas bodo naša čustva prav gotovo vodila k napakam. V logičnem razmišljanju doživljamo predvsem določeno vrsto vesti in z razvojem te vesti vzpostavimo v duši določen občutek odgovornosti do resnice in neresnice, brez katerega v višjih svetovih ni mogoče doseči ničesar." [6]
Čeprav so v procesu učenja zelo pomembne tudi sposobnosti zaznavanja in občutenja, je vseeno res, da je temelj za razumevanje sveta oblikovan z našimi sposobnostmi objektivnega mišljenja. Kljub temu se ljudje vse premalo zavedajo, da se je potrebno razmišljanja naučiti, tako kot se moramo naučiti rokodelske obrti ali umetniške dejavnosti, ali katerekoli druge sposobnosti. Posledično "je vse premalo napora vloženo v učenje, kako obvladovati dejavnosti mišljenja z natančnostjo. V praktičnem življenju se v odnosu do mišljenja ljudje ne strinjajo, da si moramo pridobiti pojmovanja sveta od tistih, ki so se naučili mišljenja" [7] oz. od tistih, ki so postali mojstri logičnega razmišljanja. [8]
Kot smo videli zgoraj, je glavna naloga našega mišljenja prizadevanje za dosego objektivnega znanja. Resnica o čemurkoli se ne more doseči brez preseganja naših omejitev v obliki predsodkov, simpatij, antipatij, strasti, ipd. Vendar to ni edini moralni vidik v odnosu do našega mišljenja, kajti mi smo odgovorni tudi za to, kako hranimo naše možgane, organ našega mišljenja. V tekstu ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK je razloženo, da naša hrana preskrbuje zemeljske snovi za funkcije našega sistema živcev in čutil. Zaradi tega "jemljemo soli s pomočjo naše hrane ne le zaradi prijetnega stimulativnega okusa, temveč resnično z namenom, da lahko razmišljamo. Soli v hrani morajo najti svojo pot do možganov, če želimo biti sposobni misliti." [9] Izraz minerali lahko nadomesti izraz soli, kajti le-ta se nanaša na stopnjo KOZMIČNEGA RAZVOJA SNOVI, ko so se vse trdne snovi zgostile ven iz prejšnjega tekočega stanja materije.
Vendar, ko pridemo do uporabe soli (mineralov) kot materiala za dejavnost našega mišljenja, moramo uvideti, da "človek ne more uporabiti soli takšne, kot jo najde v naravi. Če bi naredili majhno luknjico v možgane in dopustili, da sol pronica vanje, bi bilo to precej brezplodno. Sol mora vstopiti v želodec in črevesje in se razredčiti v vedno bolj fino raztopino. Kot rezultat tega, kar človeški organizem naredi s soljo, je ta v duhovnem stanju, ko doseže možgane." [10]
Ta proces postopne dematerializacije soli (mineralov), ki so v hrani, je opisan v prehranskem principu TRANSSUBSTANCIACIJA MINERALOV. V prvi stopnji se trdne soli (minerali) raztopijo v naših prebavnih sokovih (če niso že raztopljeni v tekočinah, ki so v hrani). Zaradi tega lahko imenujemo vse trdne zemeljske snovi, ki vstopijo v naš organizem, mineralne soli, saj se morajo vse te snovi spremeniti, tako kot sol, v tekoče stanje z namenom, da lahko služijo potrebam našega telesa. [11]
Nato se mineralne soli v tekočem stanju preobrazijo v plinasto stanje v našem ritmičnem sistemu – lahko bi rekli, da morajo 'izhlapeti' preden dosežejo živčni sistem. In potem, ko mineralne soli v plinastem stanju dosežejo možgane, se dogodi končna stopnja dematerializacije; soli se preobrazijo v stanje toplotnega etra – to je, v prvo duhovno stanje med Sedmimi stanji materije.
Zakaj je ta proces postopnega uničevanja snovi v našem notranjem bitju potreben za našo dejavnost razmišljanja? "Ko se dvignemo do resničnega intuitivnega znanja, pridobimo prvič resnični uvid v to, kaj je v resnici naše mišljenje, kaj so naše misli, s katerimi smo zaposleni v običajnem življenju in s katerimi združujemo naše čutne zaznave. Potem šele razumemo, kako je človek s pomočjo materije organiziran kot človek in pridobimo spoznanje, v kolikšni meri ima ta materialna organizacija nadzor (nad ostalimi člani človeške zgradbe); prav tako opazimo, da gre ta nadzor samo tako daleč, da služi kot podpora, kvečjemu podlaga, iz katere se lahko razvije mišljenje, vendar pa je potrebno sam materialni proces razgraditi tam, kjer se pojavi resnično mišljenje. V enaki meri, kot nam uspe zmanjšati materialna dogajanja, se lahko v nas pojavi tisto, kar sedaj zasede mesto uničene snovi, to je mišljenje oz. zmožnost razmišljanja. Najprej se mora snov umakniti iz organizma in narediti prostor za misli, ideje; potem se lahko te misli in ideje razvijejo v človeku. Na mestu, kjer zaznavamo mišljenje v njegovi resnični naravi, vidimo uničenje materialnega obstoja. V živčno-čutilnem bitju je fizična snov uničena. Na ta način je lahko živčno-čutilni sistem osnova za mišljenje in zmožnost predstavljanja." [12] Potemtakem "se natanko v področju toplote odvija v človeku sprememba, katere rezultat je uničena materija, iz katere pride v obstoj zgolj življenje podob." [13]
Kako natančno pride do pojava podob iz uničene materije? Ta izjemno subtilen proces si lahko predstavljamo, če opazujemo umetniško delo slikarja. "Da lahko slika obstaja v tem svetu, mora imeti fizično snov. Predstavljajte si, da fizična snov razpade v prah, vendar pa preostane fina eterična snov. Torej, sedaj se je slika spremenila v prah, vendar pa vse, kar je bilo naslikano z uporabo fizičnih barv, vključno z odtenki barv, nadaljuje svoj obstoj v eterični obliki; nekdo z eteričnim zaznavanjem bi bil sposoben videti eterično obliko, ki preostane. To je tisto, čemur je podoben proces mišljenja, proces premišljevanja idej. Kadar se zavemo misli oziroma ideje, se to zgodi zaradi dejstva, da se eterični vidik naše glave dvigne ven iz nje v procesu (uničenja materije) in posledično se razvijejo misli. Materija se spremeni v prah in odpade, tako rečeno, in to, kar preostane je eterično in na ta način se ljudje zavejo svojih misli." [14]
Tako lahko povzamemo: "Če pogledamo na človeško glavo na pravilen način, moramo izjaviti, da je le-ta žarišče procesa, v katerem je materija kot taka spremenjena v neobstoj in to je tisto, kar jo naredi za nosilko jasnega notranjega življenja. Po zaslugi glave, ki je del organizma, imajo ljudje življenje misli in idej. To postane možno zato, ker se materialno življenje preobrazi v prah v nenavadnem procesu" [15] uničenja mineralnih soli, ki jih dobimo iz hrane, ki jo zaužijemo. [16]
Za dopolnilno perspektivo glej:
S pomočjo tega prehranskega principa lahko razumemo nastanek nove veje znanosti, prehranske nevroznanosti in posledično sodobnega trenda, ki poudarja velik pomen pravilnega prehranjevanja možganov za razvoj človekovih intelektualnih sposobnosti. Vendar pa ima ta trend veliko pomanjkljivost – to je njegova skoraj povsem enostranska materialistična usmerjenost. To, o čemer govorijo, je zgolj, kako ta ali ona snov, ki so jo odkrili v določeni hrani, vpliva na to ali ono sposobnost živcev oz. možganov. To kar primanjkuje je zavedanje, da ljudje niso le zelo sofisticirane naprave, ali pa, da naši možgani niso zgolj zelo zapleten računalnik, temveč ima vsak človek dušo in duh, kar mu omogoča, da se lahko uči in da je ustvarjalen.
Ena od negativnih posledic takšnega pristopa je zelo pogosto priporočilo, da "naj uživamo vitaminsko-mineralna prehranska dopolnila, ker je nemogoče popolnoma posnemati s hranili bogato dieto kamene dobe brez vzpodbude, ki jo omogočajo prehranska dopolnila." [17] Vendar, če upoštevamo vse vidike, ki so opisani v prehranskih principih, ki so predstavljeni na tej spletni strani, potem lahko razumemo, da je uživanje polnovredne naravne hrane najboljši in najvarnejši način za ustrezno prehranjevanje našega živčnega sistema s potrebnimi minerali. [18]
♣ Glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO' za seznam polnovrednih naravnih živil.
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
OPOMBE