Hrana ne vsebuje le prehranskih snovi temveč tudi življenjske sile, ki vzpodbujajo dejavnosti našega metaboličnega sistema. Vitalna energija v hrani stimulira sedem življenjskih procesov, ki so v svojem bistvu eterične dejavnosti, ki ohranjajo vse življenjske funkcije znotraj našega telesa. To spodbujanje se dogaja skozi dejavnost ‘ubijanja’ – to je odstranjevanja eteričnih sil prisotnih v hrani, kar potem omogoči 'oživljanje' – to je vzpodbujanje dejavnosti našega lastnega eteričnega telesa. Zgolj na ta posreden način zunanje sile življenja pospešujejo notranje sile življenja.
Uvodno branje:
Glavni vir hrane za živali in ljudi so rastline. Rastline vsebujejo fizično in eterično telo. Eterično telo se imenuje tudi telo življenja, saj je vir vseh življenjskih funkcij. Človek lahko vidi svojstveno naravo življenjskega telesa, če opazuje svet rastlin. Rastline lahko rastejo, se razmnožujejo, in imajo neverjetno sposobnost obnavljanja lastnega telesa. [1] Rastline tudi "vsrkajo ogljikov dioksid iz atmosfere, uporabijo ogljik za svoja telesa in izločijo kot odpadek kisik, ki osvežuje zrak," [2] in na ta način vzdržujejo ozračje, ki omogoča življenje na Zemlji.
Rastline rastejo iz mineralne zemlje; čeprav uspevajo najbolje v živi zemlji, lahko rastejo tudi visoko v gorah in v puščavah, kjer je v tleh prisotnih zelo malo organskih snovi. Celo plodna prst vsebuje zgolj nekaj odstotkov humusa; večina snovi je mineralne narave, kot so ilovica, pesek, mulj, itd. [3] Tako lahko rečemo, da so mrtve mineralne snovi podlaga za rast rastlin; le-te v tem procesu vključujejo vase minerale ter s pomočjo sonca ustvarjajo ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, ki služijo prehranskim potrebam živali in ljudi. Rastline uspevajo v raznovrstnih naravnih in klimatskih pogojih in nikoli ne zbolijo zaradi notranjih vzrokov – kot je to primer pri živalih in ljudeh. Lahko zbolijo le zaradi neustreznih zunanjih razmer, pogosto s pomočjo človeka, ki jih vzgaja v nasprotju z naravnimi zakoni in jih sili, da rastejo v nenaravnem, umetno ustvarjenem okolju. [4] Kjerkoli imamo tako imenovano 'divjo naravo', lahko naletimo na živahno, bogato življenje rastlin, ki zagotavlja temelj za bujno življenje izjemno raznovrstnih oblik živalskega kraljestva. Zato lahko rečemo, da je kraljestvo rastlin resnično 'drevo življenja' v svetu narave.
Kakovost in moč eteričnih sil v rastlinah je odvisna od kakovosti semen in tal, od podnebnih razmer in od različnih metod gojenja. Kakovost in moč življenjskih sil v naši hrani je mogoče prepoznati posredno preko naslednjih lastnosti:
Kar imamo skupnega z rastlinami, je naše eterično telo. To telo je ves čas aktivno v nas in nas ohranja pri življenju skozi različna obdobja našega obstoja. "Če natančneje pogledamo na življenje, se to izkaže za raznovrstno. Ne obstaja le en življenjski proces. Najprej obstaja dihanje, ki je izraz in manifestacija življenja, ki je nujna pri vseh živih bitjih. Vsak živ organizem mora vstopiti v odnos dihanja z zunanjim svetom. Drugi proces, ki ga lahko prepoznamo, je dovajanje toplote. To se pojavi skupaj z dihanjem, vendar je to ločen proces. Dovajanje toplote, notranji proces vzdrževanja toplote, je drugi med procesi, ki podpirajo življenje. Tretji proces, ki ohranja življenje je prehranjevanje. Tako imamo tukaj tri načine, na katere življenje prihaja k nam od zunaj: dihanje, dovajanje toplote, prehranjevanje. Zunanji svet sodeluje pri vsakem od teh procesov. Tako dolgo, kot gledamo na življenjske procese skozi njihove zemeljske vidike, mora obstajati nekaj, kar vdihujemo – pri ljudeh in tudi živalih je ta snov zrak. Na podoben način potrebujemo hrano, ki nas hrani.
Potem nas življenjski procesi vodijo globlje v notranji svet. Tu odkrijemo procese, ki preoblikujejo tisto, kar je bilo vzeto od zunaj – to so procesi, ki vse to preobrazijo in ponotranjijo. Celoten notranji proces, ki je podlaga za preoblikovanje tistega, kar smo vnesli v nas od zunaj, se lahko vidi kot štiridelni proces. Procesu hranjenja sledi prvi notranji proces, to je proces izločanja oz. eliminacije. Ko se hrana, ki smo jo zaužili, porazdeli po našem telesu, je to že proces izločanja; skozi proces izločanja postane hrana del našega organizma. Proces izločanja ni samo dejavnost, ki deluje navzven (ko izločamo urin, znoj, ipd. iz telesa), prav tako se izloči tisti del naše hrane, ki se vsrka v naš organizem. Izločanje in absorpcija sta dve strani procesov, skozi katere se organi izločanja ukvarjajo z našo hrano. Del izločanja, ki ga izvajajo prebavni organi, je v tem, da izbirajo hranila, ki jih nato pošiljajo v organizem. Karkoli se tako izloča v organizem, mora ostati povezano z življenjskimi procesi, in to vključuje nadaljnji proces, ki mu pravimo vzdrževanje. Vendar za obstoj življenja ni dovolj samo vzdrževati, kar smo prejeli, potrebna je tudi rast. Vsako živo bitje je odvisno od procesa notranje rasti; procesa rasti v najširšem smislu. Procesi rasti so del življenja; tako hranjenje, kot tudi rast, sta del življenja.
In na koncu življenje na zemlji vključuje tudi razmnoževanje celotnega bitja. Proces rasti zahteva le to, da en del proizvede drugega. Medtem pa razmnoževanje ustvari celotno posamično bitje in je zato višji proces od procesa rasti. Izven teh sedmih življenjskih procesov ne obstaja noben drug življenjski proces. Življenje je razdeljeno na sedem procesov, ki ji lahko jasno razločimo." [7]
Pri prvih treh življenjskih procesih imamo opravka z dotokom zunanjega življenja v naše telo. Prva dva procesa – dovajanje toplote in dihanje – pripadata KOZMIČNEMU PREHRANSKEMU TOKU. Proces ohranjanje toplote se nanaša na vstopanje toplotnega etra preko naših čutil in živcev, ki jim pripadajo. Naslednji življenjski proces, prehranjevanje, pripada ZEMELJSKEMU PREHRANSKEMU TOKU. Kot lahko vidimo v tekstu USTVARJANJE ČLOVEŠKIH BELJAKOVIN, ta dva prehranska tokova sodelujeta z namenom, da omogočata oblikovanje beljakovin znotraj našega telesa.
Življenjski proces izločanja vključuje žleze z notranjim izločanjem (ki služijo kot posrednik za dotok kozmičnega prehranskega toka v metabolični sistem) in jetra (s svojimi številnimi funkcijami izločanja, ki imajo zelo pomembno vlogo v naši presnovi). Zadnje trije življenjski procesi – vzdrževanje, rast in razmnoževanje – zajemajo dejavnosti metabolizma na nivoju celic, s čimer se zagotavlja in vzdržuje primeren fizičen nosilec, ki nam omogoča življenje na Zemlji.
Vsi ti življenjski procesi sodijo med anabolne procese oz. procese izgradnje [8] našega organizma. To so tisti procesi, ki omogočijo našemu telesu, da zraste iz oplojenega jajčeca v odraslo človeško bitje in da se kasneje nenehno obnavlja. Ti življenjski procesi so v veliki meri spodbujani z vnosom hrane v naš organizem.
Življenjski procesi so stimulirani s količino življenjske energije v naši hrani. Čeprav je količina vitaminov, encimov, antioksidantov, in drugih fitokemikalij dober pokazatelj vitalnosti rastlin, življenjske energije ne bi smeli zamenjati s temi materialnimi snovmi, ki jih odkriva znanost. Te snovi imajo namreč kemične formule in potemtakem pripadajo mineralnemu kraljestvu. Vendar v ozadju teh kemičnih struktur delujejo eterične snovi in sile. Le-te so resnični vir velikih vplivov, ki jih imajo vitamini, encimi, itd. [9]
Če nekdo nenehno uživa hrano s šibkimi življenjskimi silami, postaja postopoma vse šibkejši. Če nekdo uživa hrano z močnimi življenjskimi silami, razvija več energije, pod pogojem, da jih je človek sposoben prejeti na ustrezen način. Ne smemo pozabiti, da mora biti človek sposoben ustrezno preobraziti vse snovi in sile, ki vstopijo vanj skozi hranjenje; v nasprotnem primeru lahko zboli. [10] To pomeni, da tako premalo kot preveč življenjske sile lahko pripelje do zdravstvenih težav. Tako kot resno pomanjkanje življenjskih sil pripelje do bolezni, prav tako "privede do bolezni presežek življenjskih sil". [11] Zdravje je namreč vprašanje ravnotežja med zunanjimi vplivi in našo notranjo močjo preobrazbe in vzpostavljanja ustreznega ravnovesja.
Prav tako moramo vedeti, da življenjska energija prisotna v naši hrani ni sprejeta naravnost v naše lastno eterično telo, kajti "v celotnem črevesju se za človeški organizem odvija izredno pomembna zadeva. Ta izjemno pomembna zadeva se izraža v tem, da je potrebno vse, kar gre skozi želodec v črevesje, ubiti. In ko nato to prispe v limfne žleze in kri, je potrebno vse ponovno oživeti. To je najbolj pomembna stvar, ki jo mora človek razumeti: človek mora najprej ubiti in zatem znova oživiti hranila, ki jih je vzel vase. Zunanje življenje, ki je vzeto neposredno v notranjost človeka, nima zanj nobene uporabne vrednosti. Vse, kar človek vzame vase, mora s pomočjo svoje lastne aktivnosti najprej ubiti in nato še enkrat ponovno oživiti. To je potrebno vedeti. Znanost tega ne ve in zato ne ve, da ima človek silo življenja v sebi. Tako kot ima v sebi mišice, kosti in živce, tako ima v sebi tudi moč, ki oživlja – v sebi ima telo življenjskih sil." [12] Z drugimi besedami rečeno, človek ima znotraj sebe eterično telo.
Proces 'ubijanja' pomeni ločevanje eteričnih in fizičnih delov prehranskih snovi. "Ko zaužijemo rastlino, poleg njenih kemičnih sestavin in dejanskih snovi v rastlini, absorbiramo tudi eterične življenjske sile v njej; le-te moramo v procesu hranjenja popolnoma uničiti. Kadar se hrani z živo snovjo, jo mora človek v sebi popolnoma ubiti. To kar je eteričnega v rastlini mora v celoti ločiti od snovnega v rastlini." [13] Rezultat te dejavnosti je, da dobimo čisto mineralno snov – to je mrtvo mineralno snov, ki jo vsrkamo v organizem.
Proces 'oživljanja' pomeni prežemanje mrtve mineralne snovi, ki je vstopila v krvni in limfni obtok, z našimi lastnimi eteričnimi silami. Na tak način dobimo žive snovi, ki lahko služijo življenjskim procesom v našem telesu. [14]
Bistveno je, da presežemo razširjeno materialistično pojmovanje o tem, kako pride človek do energije – v obliki 'goriva' ali preko 'polnjenja naših baterij'. Tukaj vidimo, da energije ne dobimo neposredno iz življenjske energije rastlin ali živali, ampak z našo dejavnostjo premagovanja vitalne energije rastline ali živali. Tako kot se naše mišice lahko okrepijo s premagovanjem odpora, ki ga ponuja zunanji svet – bodisi v rvanju z nasprotnikom, v premagovanju gravitacije, ali preko kakršne koli druge fizične dejavnosti – tako se lahko tudi naše prebavne 'mišice' krepijo s premagovanjem upora eteričnih sil, ki so prisotne v naši hrani. Kajti "organizem je odnos aktivnosti. Bistvo organizma leži v akciji in ne v snovi. Organizacija ni odnos snovi, organizacija je aktivnost." [15]
Ta temeljni prehranski princip pojasnjuje, zakaj naravna hrana, ki vsebuje močnejše eterične sile, spodbuja našo vitalnost in zakaj moderna industrijska hrana, ki vsebuje zelo malo eteričnih sil, slabi ljudi in jih vodi v bolezen. V resnici so ljudje v bogatih družbah izgubili zdrave prehranjevalne nagone do te skrajne mere, da lahko jejo hrano, ki je glede na vsebnost življenjskih sil v njej skoraj mrtva. Ker pa ima taka hrana močne stimulativne učinke na zavest, jo ljudje še vedno radi uživajo.
V prehranskem principu RAZVOJ NOVIH PREHRANSKIH 'INSTINKTOV' boste lahko našli opis, kako se lahko izboljša našo občutljivost za obstoj življenjskih sil v hrani, ki jo jemo. Vendar, če želimo razviti takšno sposobnost, moramo uživati živo hrano. Tega ne moremo storiti, če prevzamemo enostranski pristop moderne znanosti, ki nas oskrbuje s prehranskimi informacijami v obliki seznama sestavin, kajti med njimi ne bomo našli informacije o količini vitalne energije v hrani!? To je nekaj, kar moderna prehranska znanost še ni uspela prepoznati kot resnično; prevladujoč pristop je razlaganje o tej ali oni snovi v hrani, ki učinkuje na človekov organizem na ta ali oni način. [16] Če se hočemo prehranjevati z vitalno hrano preden razvijemo lastno sposobnost zaznavanja teh sil, potem moramo vedeti, katere metode proizvodnje hrane prispevajo h krepitvi ali k slabitvi življenjskih sil v hrani, in potem na tej osnovi izbirati hrano.
Metode, ki prispevajo k slabitvi življenjskih sil (v različnem obsegu):
Metode, ki prispevajo h krepitvi in ohranjanju življenjskih sil (v različnem obsegu):
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
OPOMBE