slovar tujk in kratic
ADP molekula je skrajšava za adenozin difosfat molekula.
ATP molekula je skrajšava za adenozin trifosfat molekula.
Anoreksija je duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane.
Arheje so bile najprej smatrane za bakterije, sedaj pa so uvrščene v posebno skupino enoceličnih organizmov. Arheje so posebno številne v planktonu v oceanih. Arheje so tudi del mikrobiote v vseh organizmih. V človeškem mikrobiomu so pomembne v črevesju, ustih in na koži.
Biogeokemični cikel je krožna pot, po kateri se giblje element (ali spojina kot je voda), ko se giblje skozi njegove različne žive ali nežive oblike in lokacije v biosferi Zemlje. Biogeokemični cikli, ki so pomembni za žive organizme vključujejo vodni cikel, kisikov cikel, ogljikov cikel, dušikov cikel, fosforjev cikel in cikel žvepla.
Bulimija je duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju.
Cirkadialni ritem (circa, okrog; diem, dneva) je znanstveni izraz za dnevni ritem, ki vključuje ritmične spremembe, ki se dogajajo v roku 24 ur. Pogosto se jih smatra za izraz notranje 'biološke ure'.
Celična kultura je skupina celic, ki jih gojijo zunaj naravnega okolja v laboratorijskih pogojih. Potem ko so celice iz rastlinskega, živalskega ali človeškega vira izolirane iz živega tkiva, jih je nato možno vzdrževati pod skrbno nadzorovanimi pogoji. Ti pogoji se razlikujejo za vsak tip celic, vendar na splošno vsebujejo ustrezno posodo s podlago oz. gojiščem (pogosto nekaj milimetrov debela želatina iz agarja), ki uravnava fiziološko-kemijsko okolje (pH-stanje, osmotski tlak, temperaturo). Tej podlagi so dodana bistvena hranila (aminokisline, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali), rastni faktorji, hormoni in plini (CO2, O2) ter druge želene sestavine (kot so barvila, indikatorji in medicinske droge).
V skladu z definicijami moderne virologije (za katere ne obstajajo neizpodbitni dokazi) imamo odporne celice, ki nimajo funkcionalnega receptorja za prisotni virus; potem imamo dovzetne celice z receptorjem, ki so ali niso sposobne za kopiranje virusov; in potem imamo permisivne celice, ki imajo sposobnost za kopiranje virusov, vendar lahko imajo ali nimajo receptorja.
Človeška mikrobiota ali mikrobiom je celotna zbirka mikroorganizmov, ki živi na in v človeškem organizmu. Le-ti naseljujejo kožo, usta, nos, pljuča, prebavni trakt, maternico itd. Bakterije so daleč najbolj številne članice te človeške skupnosti mikroorganizmov: ocenjuje se, da zgolj bakterijska populacija obsega med 75 in 200 milijard posamičnih organizmov, medtem ko človeško telo sestavlja okoli 50 do 100 milijard telesnih celic. Mikrobi v telesu so tako majhni, da tehtajo le okoli 2 do 3 odstotka celotne telesne teže. Po nekaterih ocenah lahko človeško populacijo mikroorganizmov sestavlja vsega skupaj 900 različnih vrst. Največja populacij mikrobov, ki se imenuje črevesna populacija mikrobov (v preteklosti imenovana črevesna flora) prebiva v črevesju, kjer igra ključno vlogo pri prebavi hrane, ki jo uživamo (kar vključuje pomoč pri vsrkavanju obstoječih in ustvarjanju novih hranil).
Dementia praecox (prezgodnja norost) je kronična psihološka motnja, ki se postopoma slabša, in za katero je značilen hiter razpad sposobnosti spoznavanja, ki se običano začne v poznejših letih mladosti ali v zgodnji odrasli dobi.
Deoksiribonukleinska kislina (DNA oz. DNK) je molekula z obliko dvojne vijačnice, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. V ljudeh je shranjena v jedru njihovih celic. DNA nosi navodila za razvoj in delovanje celic ter preskrbuje šablone za sintezo novih beljakovin.
Epistemologija je znanost, ki raziskuje naravo in metode človeške dejavnosti spoznavanja.
Farmacevtski prehranski dodatki je širok krovni izraz, ki se uporablja za opis kateregakoli proizvoda, ki je izvleček iz prehranskih surovin in ki zagotavlja dodatne zdravstene koristi poleg osnovne prehranske vrednosti, ki se nahaja v hrani. Ti proizvodi se delijo v dve glavni skupini:
Fenotip je skupek značilnosti posameznika, ki so rezultat medsebojnega vplivanja njegovega genotipa (skupka vseh genov v organizmu) in okolja.
Fitokemikalije so kemične spojine, ki jih proizvajajo rastline v velikem številu in raznolikosti. To so tiste sestavine rastline, ki ji podarjajo njen tipični značaj, ki se izraža v njeni barvi, vonju in okusu. Čeprav je celotna količina fitokemikalij zelo majhna, imajo te snovi izjemno pomembne (pozitivne) učinke na človeški organizem, vključno s terapevtskimi učinki v primeru mnogih bolezni. Glej The Chemistry Found in a Single Yarrow Plant, kjer so poleg snovi, ki so znane običajnim ljudem, navedene tudi številne fitokemikalije z zelo nenavadnimi tehničnimi (kemičnimi) imeni.
Genóm je celota serija dednih informacij nekega organizma. Ta informacija je uskladiščena v obliki izjemno dolge dvojne vijačnice DNK v jedru vsake celice človeškega organizma, razen v odraslih rdečih krvnih celicah.
GCSE (General Certificate for Secondary Education) je akademska kvalifikacija, ki se jo podeli dijakom starosti 14 do 16 let za izbrane učne predmete višjega izobraževanja v Angliji, Walesu in Severni Irski.
Holistični pristop je pristop, ki obravnava človeka kot celoto in upošteva telesne, duševne in duhovne lastnosti posameznika in vplive okolja.
IFOAM (International Federation of Organic Agriculture Movement) je mednarodno združenje gibanj za ekološko kmetijstvo, ki je zadolženo za oblikovanje osnovnih standardov za ekološko pridelavo in predelavo hrane, ki veljajo za vsa državna in lokalna združenja proizvajalcev biološke hrane, ki uporabljajo registrirane blagovne znamke.
Kartezijeva delitev se nanaša na ontološki dualizem dveh končnih snovi. To sta razum (duša oz. duh) in materija (fizično telo). Bistvo razuma je mišljenje, ki omogoča samozavedanje; bistvo materije je zavzemanje prostora v treh dimenzijah. To delitev je uvedel René Descartes (1596-1650), francoski filozof, matematik in znanstvenik.
Kompulzivno prenajedanje (binge eating) je prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju.
Možganski pesek (oz. corpora arenacea oz. acervuli oz. corpus arenaceum) so rumena, pesku-podobna zrnca v epifizi (oz. češeriki oz. pinealni žlezi) in drugih predelih možganov, ki jih sestavljajo kalcijev fosfat (družina snovi, ki vsebujejo kalcij in fosfat), kalcijev karbonat [CaCO3], magnezijev fosfat (različne oblike soli iz magnezija in fostata) in amonijev fosfat [(NH4)3PO4]. Fosfat je spojina fosforja [P] in kisika [0].
Ogljikova kislina je kemična spojina s kemično formulo H2CO3. V fiziologiji je ogljikova kislina opisana kot hlapljiva kislina ali dihalna kislina, ker je edina kislina, ki jo izločajo pljuča v obliki plina. Ta kislina igra pomembno vlogo v ohranjanju homeostatičnega ravnovesja med kislinami in bazami.
Ogljikovodiki so kemične spojine, ki vsebujejo samo ogljik in vodik. Poznano je na stotine takšnih spojin in večina od njih je prisotna v premogu, nafti in zemeljskem plinu.
Ortoreksija je motnja hranjenja, ki se kaže v izogibanju določeni hrani, ki jo bolnik dojema kot nezdravo.
Princip, ki je v ozadju procesa peletiranja (strjevanja, granuliranja) je v nasprotju z tehnologijo mletja: peletiranje je proces zbiranja skupaj oziroma nakopičenja finih trdnih delcev z namenom, da se oblikujejo delci večjih dimenzij (zrna, kroglice, pilule itd.).
Petrijevke so majhne okrogle in plitve prozorne skodelice s pokrovi, ki se jih uporablja v biologiji za vzgojo celic in mikroorganizmov na primerni podlagi.
Pirogen je alternativno ime za vodik, ki pomeni 'ognjena snov'. To ime, ki ga uporablja Rudolf Hauschka v njegovi knjigi The Nature of Substance (Sophia Books, 2002), bi bilo, če bi ga sprejeli, bolj primerno kot vodik (vodna snov), ker lastnosti tega elementa nazorno kažejo na najmočnejšo povezavo s toploto od vseh elementov v periodični tabeli.
Povedek je stavčni člen, ki pripoveduje, kaj se zgodi s subjektom ali predmetom, oziroma kakšne lastnosti imajo. Na primer, v naslednjih stavkih so povedki v poševni pisavi: Ta pes je prijazen. Zdravnik je pregledal paciente. Žena kuha praznično kosilo.
Prana (Sanskrt: življenjska sila oz. vitalni princip) je izraz, ki v hinduističnem svetovnem nazoru predstavlja kozmično energijo, ki prežema vesolje na vseh nivojih obstoja; le-ta se pogosto omenja kot 'sila življenja' ali 'življenjska energija'.
Protisti so enostavne oblike življenja iz katerih so se razvile rastline, glive in živali.
Psevdonimizacija je proces, ki dovoljuje, da se zamenja originalno kolekcijo podatkov (npr. ime in emajl subjekta) z drugim imenom ali psevdonimom. Psevdonimizacija je proces, ki se ga da obrniti; to pomeni, da lahko skrije identiteto podatkov in dovoli ponovno identifikacijo, če je to potrebno potem spet razkrije. To je dobro poznana metoda upravljanja podatkov, ki je visoko priročen kot ena od zaščitnih metod s strani Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Ribonukleinska kislina (RNA oziroma RNK) je molekula z enim nizom genov in je manjša od DNA. Ena njenih najpomembnejših vlog je posredovanje genetične informacije od DNA v obliki informacijske RNA (mRNA), ki služi kot navodilo za sintezo novih beljakovin.
Transhumanizem je filozofsko in družbeno gibanje, katerega zagovorniki so posvečeni pospeševanju raziskovanja in razvoja sofisticiranih tehnologij za izboljšanje človeka, kot so genski inženiring, informacijska tehnologija, molekularna nanotehnologija in umetna inteligenca. Člani transhumanističnega gibanja si prizadevajo za sintezo novih tehnologij s človeškim organizmom s ciljem, da radikalno podaljšajo življenjsko dobo človeka, izkoreninijo bolezni in izboljšajo zdravje, odstranijo nepotrebno trpljenje in povečajo človeške intelektualne, fizične in čustvene sposobnosti. Transhumanisti upajo, da bomo ljudje sčasoma s pomočjo odgovorne uporabe znanosti, tehnologije in drugih plodov razuma, uspeli postati več-kot-ljudje (trans-human) – to je bitja z znatno večjim sposobnostim, kot jih imajo sedanji ljudje.
Človek ima tri kože, ki mejijo na zunanji svet. Prva in najmanjša je zunanja koža našega telesa. Druga večja koža obkroža cevi, kjer se giblje zrak: zunanji slušni kanal, nosnice, nosna votlina, grlo, sapnik, sapnice (zračne cevi v pljučih) in pljučni mešički. Tretja in največja koža obkroža prebavno cev: usta, grlo, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevesje ter sečnico (ločeno cev za izločanje vode v obliki urina).
