Biografska obdobja prehranjevanja

V običajnem razponu človeškega življenja lahko ločimo tri velika obdobja, ki trajajo enaindvajset let, v katerih se razvijajo različni deli telesa, duše in duha. V prvem obdobju, v katerem je izgrajeno naše fizično telo, lahko prepoznamo prevlado kozmičnega prehranskega toka in poudarjeno potrebo po živi hrani. V tretjem velikem obdobju, v katerem je najbolj pomemben duhovni razvoj, lahko prepoznamo prevlado zemeljskega prehranskega toka in velik pomen mineralov v naši hrani. In v srednjem obdobju – v katerem je v ospredju razvoj različnih vidikov našega duševnega življenja – se s pomočjo uravnotežene izbire  naravnih živil oblikuje dobra podlaga za skladno sodelovanje obeh prehranskih tokov.

Kratek povzetek razvojnih obdobij človeškega življenja

Iz duhovno-znanstvene perspektive lahko razdelimo človeško življenje v tri velika obdobja:

• "Glavna značilnost prvega obdobja človeškega življenja je fizični razvoj. V tej fazi smo kot posamezniki zaposleni predvsem z izgradnjo našega telesa in s fiziološkim dozorevanjem naših organov. To obdobje traja približno od spočetja do 21 leta. Imenujemo ga lahko tudi fazo 'prejemanja' ali 'priprave'. V tem obdobju ne pripevamo veliko" [1] svetu; prav nasprotno, veliko dela je vloženega v našo vzgojo in izobraževanje s strani staršev, učiteljev in številnih drugih ljudi.
• "Nato živimo skozi srednje obdobje, v katerem se prvenstveno ukvarjamo z našim duševnim razvojem. V tej fazi smo soočeni z glavno nalogo samoizobraževanja in razvoja samega sebe. Naša osebnost ni več vezana na telo na enak način, temveč postane pri 21. letih polnoletna in je sedaj sposobna odločati in biti odgovorna za potek svojega življenja. To je obdobje, v katerem imamo opravka z mnogimi ljudmi – to je obdobje, v katerem prejemamo namige iz družbenega življenja. Mi se učimo od drugih ljudi. Mi izkusimo soočenje, ljubezen, navdušenje in antipatijo v naših opravkih z drugimi ljudmi – občutja, s katerimi se moramo naučiti živeti in jih privesti pod nadzor našega ega. To je čas, v katerem se razvijemo kot posamezniki v svetu. V resnici odrastemo šele takrat, ko dosežemo konec te faze. V tem obdobju psihološkega razvoja so sile izgradnje in razgradnje v našem telesu v ravnotežju." [2]
• Pri 42. letih "vstopimo v tretjo fazo, v obdobje duhovnega razvoja. Tako kot se razvije rastlina in ustvari cvetove in plodove, morajo prav tako postati vidni tudi plodovi našega življenja. Omogočiti jim moramo, da v celoti dozorijo. Mi si ne zastavimo samo lastnih ciljev za naš duševni in duhovni razvoj, ampak se usmerimo k večjim ciljem. V teku tega obdobju začnejo biološke sile počasi slabeti in v telesu začnejo prevladovati sile propadanja." [3]

To je arhetip individualnega človeškega razvoja, ki se seveda v veliki meri razlikuje od ene do druge osebe, kar je odvisno od številnih dejavnikov, ki učinkujejo na človekovo življenje. Najbolj pomemben med njimi je nivo aktivnega sodelovanja v razvoju samega sebe. In ta je odvisen od razumevanja sveta in človeka. Mi lahko razvijemo zelo drugačen odnos do lastnega življenja, če vemo, da "celo življenje poteka na tak način, da ga lahko ločimo v obdobja, ki so dolga okoli sedem let. Na splošno imamo prvo obdobje od rojstva do začetka menjave mlečnih zob, drugo do pubertete, tretje do začetka enaindvajsetega leta in tako naprej. Vse te meje so seveda le približne. Preokreti v razvoju človeka so jasno izraženi v zgodnji dobi življenja – izraščanje stalnih zob in puberteta – kasneje pa so bolj ali manj prikriti, čeprav jih tisti, ki ve, kaj je treba iskati, lahko jasno vidi. To, kar se odvija v duši in duhu človeka okoli enaindvajsetega leta življenja, je za tistega, ki lahko to opazuje, tako jasno vidno, kot je sprememba ob puberteti za zunanjo fiziologijo. Delitev v sedemletna obdobja dejansko velja za celoten potek človeškega življenja." [4]

Zaradi tega razloga "je razvoj človeka postopen in zelo zapleten proces. V skladu z duhovno znanostjo gre človek skozi nekoliko rojstev. Človek je rojen v fizični svet, ko zapusti telo svoje matere in se osvobodi iz materine fizične ovojnice. Ampak takrat, ko se to zgodi, je še vedno obdan z drugo materino ovojnico, z eterično ovojnico. V prvih sedmih letih njegovega življenja, je eterično telo otroka popolnoma ovito v eterične tokove, ki prihajajo iz zunanjega sveta, tako kot je fizično telo do rojstva ovito s fizično ovojnico matere. Ob začetku izraščanja stalnih zob se ta eterična ovojnica odstrani." [5] "Na ta način se takrat, ko je rojeno eterično telo, rodi otrok drugič." [6] V tistem času "je astralno telo še vedno obdano z materino astralno ovojnico, ki se odstrani ob puberteti. Po tem se razvija astralno telo svobodno do 21. ali 22. leta, ki je čas, ko se, natančno rečeno, rodi pravi ego človeka." [7]

Sedaj se lahko vprašamo: Kaj natančno se razvija v teh treh zgodnjih obdobjih? V "prvem obdobju, ki se razteza od rojstva do začetka menjave zob, fizično telo enostavno izgradi svoje oblike. Potem imamo drugo sedemletno obdobje do pubertete, v katerem je eterično telo dejavno z rastjo vseh teh oblik, s povečanjem oblik. Oblike so natančno izgrajene do sedmega leta, potem se te že določene oblike le razširijo. Od 14. do 21. leta prevladuje predvsem astralno telo. In tako vidimo v 21. letu, kako je prvič rojen resnični Jaz človeka in kako postane neodvisen." [8]

Na ta razvoj lahko pogledamo iz drugega vidika. "Ko je otrok rojen, ostane do sedmega leta v telesni oskrbi staršev. V tem obdobju so vplivi, ki učinkujejo nanj na fizičnem nivoju. Nato se začne faza, ki jo ustoliči – v resničnem smislu – rojstvo eteričnega telesa. Sedaj temelji razvoj na izpopolnjevanju spomina, od katerega je odvisna zdrava rast vseh sposobnosti eteričnega telesa. Začetek tretjega obdobja se lahko opiše z izjavo, da sedaj človek vstopi v odnos z zunanjim svetom preko njegovega astralnega telesa; na tej stopnji si mora pridobiti zmožnost individualne sodbe." [9]

Od 21. leta naprej vstopamo v obdobja razvoja, v katerem ima odločilno vlogo novorojeni ego. Če pogledamo na ŠTIRIDELNO NARAVO ČLOVEKA, lahko razločimo "štiri člane človeške narave: fizično telo, eterično oz. življenjsko telo, astralno telo in telo ega. V povezavi s temi štirimi telesi se pojavijo kot plodovi njihovih preoblikovanj: duša občutenja, intelektualna duša in duhovna duša – in onstran njih še višji člani človeške narave: duh sam, duh življenja, duhovni človek." [10]

Kako pride do nastanka teh preobraženih članov? Z močjo našega Jaza:

• lahko preoblikujemo naše 'podedovane' čustvene odzive (vsajene v astralno telo) v dušo občutkov;
• naše 'podedovane' navade mišljenja (vsajene v eterično telo) v dušo razuma;
• in naše 'podedovane' odzive volje (vsajene v fizično telo) v dušo zavesti.

Ta preoblikovanja se dogodijo samo, če delamo na njih zavestno – to je, če se odločimo spremeniti tiste obrazce miselnih, čustvenih in vedenjskih odzivov, ki smo si jih pridobili v preteklosti, vendar jih ne maramo več.

Mnogo bolj zahtevno je izvajanje kakršnegakoli preoblikovanja astralnega, eteričnega in fizičnega telesa, ki bi imelo za posledico delno vzpostavitev duha samega, življenjskega duha in duhovnega človeka. Prvi razlog je v tem, da se te preobrazbe lahko dosežejo samo z zavestnim duhovnim delovanjem, ki ga mnogi ljudje enostavno ne smatrajo za nekaj resnega. Naslednji razlog je, da celo v primeru, ko sebi zastavimo takšne naloge, vzame veliko napora in časa za dosego česarkoli. In tretji razlog je v tem, da je človeštvo dosedaj prešlo skozi velike biografske faze razvoja samo do obdobja duše zavesti. Sedaj živimo šele v prvi tretjini obdobja duše zavesti. [11] To pomeni, da pripada razvoj duha samega, življenjskega duha in duhovnega človeka prihodnjim fazam človeškega razvoja in vse, kar lahko sedaj kot posamezniki storimo, je razvoj zametkov teh višjih članov človeške konstitucije.

Tako lahko povzamemo "da:

• v prvih sedmih letih gradi človek bolj podrobno njegovo fizično telo;
• v naslednjih sedmih letih (od 7. do 14. leta) njegovo eterično telo;
• v naslednjih sedmih letih (od 14. do 21. leta) njegovo astralno telo;
• potem sedem let (od 21. do 28. leta) oblikuje dušo občutkov;
• od 28. do 35. leta oblikuje intelektualno dušo" [12] oz. dušo razuma;
• od 35. do 42. leta lahko oblikuje dušo zavesti;
• od 42. do 49. leta lahko oblikuje zametke prihodnjega duha samega;
• od 49. do 56. leta lahko oblikuje zametke prihodnjega življenjskega duha;
• od 42. do 49. leta lahko oblikuje zametke prihodnjega duhovnega človeka;
• in v preostalem delu življenja lahko nadaljuje z duhovnim razvojem.

Seveda moramo razlikovati, da je v prvih treh obdobjih človeškega življenja razvoj v veliki meri podzavesten oz. prirojen – dejansko se giblje od prevladovanja podzavestnega v prvih letih do bolj zavestnega delovanja, ko se približujemo odraslosti – medtem ko postaja kasnejši razvoj vedno bolj odvisen od naše lastne pobude, od zavestnega prizadevanja za vsestranski razvoj naše osebnosti.

Rastoča in upadajoča faza človeškega življenja

Za potrebe tega prehranskega principa ni treba razumeti vseh pomembnih podrobnosti teh sedemletnih ciklov človeškega življenja. Zadostovalo bo če se osredotočimo na eno lastnost – na nasprotje med dvigujočo in spuščajočo fazo človeškega življenja.

Kot smo videli zgoraj "živi človek po rojstvu ega tako, da se prilagodi okoliščinam sveta in življenja in je dejaven znotraj njih v skladu s principi, ki delujejo skozi ego: z dušo občutkov, intelektualno dušo in dušo zavesti. Nato pride čas, ko gre eterično telo ponovno skozi procese njegovega razvoja od sedmega leta naprej. Medtem ko se je astralno telo v prejšnjem primeru razvijalo na takšen način, da je najprej razvilo znotraj sebe to, kar je bilo že prisotno v njem kot možnost ob rojstvu, in se je potem, po rojstvu ega, bogatilo preko izkušenj zunanjega sveta, se začne od določenega časa duhovno hraniti z lastnim eteričnim telesom. Astralno telo se krmi z eteričnim telesom. V nadaljnjem poteku življenja se eterično telo prav tako začne hraniti s fizičnim telesom. S tem je povezano upadanje fizičnega telesa v starosti." [13]

V ozadju tega je dejstvo, da "so nam lahko podarjene določene sposobnosti samo takrat, ko živimo v materialnem življenju s takimi silami, kot izvirajo iz telesa, ki raste. Življenje v telesu, ki se je razvilo do 35. leta, je precej drugačno od življenja v telesu, ki je starejše. Kajti do našega 35. leta usmerjamo naše sile proti telesu na tak način, da se razvijejo znotraj njega. Toda od 35. leta dalje se prične življenje, v katerem napredujemo zgolj notranje – življenje, v katerem moramo nenehno napadati zunanje sile z našimi življenjskimi silami. Iz vidika naše notranje organizacije se te dve polovice življenja razlikujejo druga od druge v vsakem oziru." [14]

Potemtakem "opazimo, kako fizično telo in eterično telo med procesi rojstva postopoma rasteta in se krepita; kako se razvijeta ven iz zaplodka in postopoma prevzemata človeško obliko; in kako za časa zemeljskega življenja njuna vitalnost korak za korakom narašča vse do 35. leta starosti, ko nastopi obdobje upadanja in začne vitalnost postopoma pešati. Ta proces se seveda lahko opazuje na zunanjosti" [15] človeka.

Iz nadčutne perspektive pa lahko vidimo nekaj drugega. "S 35. letom nastopi najbolj ugoden čas za doseganje duhovnih uvidov in razvoj duhovnih sposobnosti. Sile, ki drugače pritekajo v telesno naravo, se osvobodijo in so nam na razpolago. Tako dolgo, kot je oseba prisiljena usmerjati svoje sile navzven, jih ne more usmerjati navznoter; to je razlog, zakaj je okoli 35. leta starosti najbolj ugoden čas za razvoj duhovnih uvidov." [16]

Z drugimi besedami, upadanje fizičnega življenja ustvari prostor za duhovno življenje. V mladosti smo potrebovali naše telo za delovanje v fizičnem svetu; v zreli dobi imamo priložnost, da si pridobimo boljše razumevanje sveta in nas samih. Zaradi tega razloga obstaja odločilno križišče po 35. letu s tremi tipičnimi potmi, ki vodijo v prihodnost. Do tega časa je bil naš duševno-duhovni razvoj podpiran z dvigajočim razvojem našega telesa; če se ta pasivni odnos nadaljuje, potem ni samo naše telo, ki postopoma pojema v drugi polovici našega življenja, temveč tudi naše duhovne sposobnosti. Druge dve poti zahtevajo od nas, da postanemo aktivni. Če ljudje nadaljujejo z razvojem duševno-duhovnih sposobnosti s pomočjo študija, ali umetnosti, ali nenehnih izboljšav njihovih delovnih veščin, lahko to označimo kot srednjo pot. Še boljša pot pa je možna takrat, ko ljudje dvignejo ta razvoj na višji nivo z zavestnim delovanjem na lastnem duhovno-moralnem razvoju.

Spremembe načinov prehranjevanja v različnih fazah življenja

Sedaj si bomo ogledali tri glavne faze človeškega življenja iz prehranske perspektive. V ta namen moramo biti seznanjeni z obstojem ZEMELJSKEGA PREHRANSKEGA TOKA in KOZMIČNEGA PREHRANSKEGA TOKA, katera sodelujeta v rasti, obnavljanju in vzdrževanju fizičnega telesa v teku celega človeškega življenja. Vendar pa se njune vloge in učinki spremenijo v različnih življenjskih obdobjih.

Telesni razvoj: Od rojstva do 21. leta

V obdobju nosečnosti in v prvih enaindvajsetih letih človekovega življenja, lahko vidimo prevlado kozmičnega prehranskega toka, ki omogoča intenzivno rast vseh notranjih organov in sistemov fizičnega telesa (kar vključuje tudi vse tiste sisteme, katerih nastanek je povezan z dejavnostmi eteričnega telesa, astralnega telesa in ego organizacije).

To je še posebej razvidno v prvih sedmih letih. Če bi bili ljudje seznanjeni z obstojem dveh prehranskih tokov, bi "vedeli, kako malo v resnici dobijo – v kolikor se tiče telesne snovi – od hrane, ki jo jedo. Človek dobi mnogo več iz zraka in svetlobe, iz vsega, kar vsrka v zelo fino razredčenem stanju iz zraka in svetlobe in tako naprej. Ko bo to jasno prepoznano, bodo ljudje raje verjeli, da človek izgradi svoje drugo telo [17] precej neodvisno od katerihkoli podedovanih pogojev. Kajti človek ga v celoti izgradi iz sveta, ki ga obdaja. Prvo telo (prejeto ob rojstvu) je dejansko samo model in to, kar prihaja od staršev – ne samo kot snovi, ampak tudi, kar se tiče zunanjih telesnih sil – ne obstaja več v drugem obdobju življenja. Odnos otroka do njegovih staršev postane potem etični oz. duševni odnos. Samo v prvem obdobju življenja – to je do sedmega leta – je to fizični oz. dedni odnos." [18]

Prevladovanje kozmične prehrane je očitno tudi iz dejstva, da dojenčki niso rojeni skupaj s kolonijami mikroorganizmov, temveč so ob rojstvu na samem začetku vzpostavljanja lastne mikrobiote, ki je nujno potrebna za ustrezno delovanje prebavnega sistema. Ta mikrobiom postopoma dozoreva do približno tretjega leta, ko začenja biti podoben sestavi populacije mikroorganizmov odraslega človeka. Prav tako ni dojenček takoj sposoben jesti trdne hrane, ampak samo tekočo hrano (mleko) in hrano v kašasti obliki (zmečkano sadje in zelenjavo, žitne kaše). Le kasneje lahko začne prebavljati bolj zemeljsko, trdno hrano. Dejansko je zelo pomembno, da hranimo otroke pretežno z živo hrano, ki vsebuje veliko eteričnih sil. V to kategorijo se poleg mleka in fermentiranih mlečnih proizvodov, uvrščajo sadje, zelenjava in cela žita.

Psihološki razvoj: Od 21. do 42. leta

V srednjem razponu človeškega življenja imamo v normalnih okoliščinah uravnoteženo sodelovanje kozmičnega in zemeljskega prehranskega toka, ki zagotavlja osnovo za svoboden razvoj duševne sfere, ki vključuje naše življenje občutij, idej in impulzov volje. To sodelovanje se odvija v srednjem delu človeškega organizma, v ritmičnem sistemu.

Če želimo dojeti ta odnos, moramo pogledati na TRIDELNO NARAVO ČLOVEKA, kjer lahko vidimo, da "v srednjem sistemu, ki vsebuje dihanje in krvni obtok, delujeta duhovna aktivnost in materialna snov drug v drugega. Duhovno aktivnost, ki se pretaka skozi gibanje našega dihanja in bitje srca, do neke mere vedno spremlja snovnost. Na enak način je snovnost zemeljskega bivanja do neke mere vedno spremljana z zemeljsko aktivnostjo, zato ker priteka kisik v dihanje. Tako lahko vidite, da se v srednjem človeku, v njegovem drugem sistemu, stekajo vsi tokovi skupaj – tu se pretaka nebeška snov in aktivnost; tam se pretaka zemeljska aktivnost in snov. Na ta način smo dovzetni tako za dejavnost srednjega sveta kot za njegovo snovnost." [19]

Če opazujemo poti kozmičnega in zemeljskega prehranskega toka, lahko vidimo, da "prihajajo v sistemu glave in v sistemu udov aktivnosti in materialnosti iz precej različnih virov, toda v srednjem sistemu prihajajo iz vseh treh svetov (fizičnega, duševnega in duhovnega sveta) in na različne načine – na enem mestu je aktivnost spremljana s snovjo, na drugem kraju je snov spremljana z aktivnostjo; tu čista aktivnost, tam čista snov – vse te variante se pretakajo v srednjem človeku." [20]

Z drugimi besedami, skozi srednji sistem, skozi naša prsa, se pretakajo kozmične snovi in sile, ki vstopajo od zgoraj, in zemeljske snovi in sile, ki prihajajo od spodaj – v vseh možnih kombinacijah! Poleg tega je naš ritmični sistem tudi nosilec našega čustvenega življenja. Kot je predstavljeno v prehranskem principu HRANA IN DUŠEVNO POČUTJE je naše čustveno stanje med drugim stalno prizadeto s tem, kar zaužijemo. Potemtakem ne bi smelo presenetiti, da "je v srednjem človeku veliko prepletanja in zaradi tega potrebujemo naš čudovito popoln ritmični sistem – ritem srca in ritem dihanja pljuč. Prepletanje aktivnosti in snovi je uravnoteženo in harmonizirano skozi te ritme in to se lahko dogaja zato, ker je človek organiziran za to." [21]

To harmoniziranje se ne more doseči preko noči, ampak moramo porabiti mnoga leta našega odraslega življenja za dosego tega – če nam to sploh uspe. To je zaradi tega, ker je "v človeku vse, kar je ritmično, redno in harmonično, takšno le do te mere, ko ni izpostavljeno človeškim strastem, instinktom in človeškemu intelektu. Opazujte pulz ali procese prebave in občudujte velike ritme in neskončno modrost narave, ki se pretaka skozi njih. Potem jih primerjajte z nerednostjo in kaosom, ki vladajo v človeških strasteh, instinktih, poželenjih in še posebno v človekovem intelektu. Predstavljajte si rednost pulza in diha v nasprotju z nerednostjo mišljenja, čustvovanja in volje. V primerjavi z njima so te duševne dejavnosti zelo nezanesljive. Zamislite si modrost, s katero so organizirane življenjske sile, in kako se mora ritmični sistem upirati brezritmičnemu kaosu." [22]

Vse to delo usklajevanja je glavna naloga človeka v srednjem obdobju njegovega življenja. V tej fazi lahko ljudje raziščejo raznovrstne prehranske kulture in uživajo široko paleto jedi, ali pa se lahko predajo pretiranemu uživanju izbranih živil in pijač. Kombinacija takšne svobode s številnimi zunanjimi skušnjavami in notranjimi nagoni je velik izziv za naš organizem oziroma za naš ego, ki mora najti ravnovesje med nasprotji zunanjega življenja in notranjih potreb lastnega organizma. Potemtakem ne zadostuje samo uživanje naravne hrane, temveč moramo posvetiti veliko pozornosti našemu prizadevanju, da najdemo uravnoteženo prehranjevanje, ki v ustrezni meri spodbuja tako kozmični kot zemeljski prehranski tok.

Duhovni razvoj: Od 42. leta do smrti

V tretjem obdobju človeškega življenja – od 42. do 63. leta – in kasneje narašča pomembnost zemeljskega prehranskega toka, ki oskrbuje minerale, ki imajo važno vlogo v našem duhovnem življenju. Te vrste vpliva se lahko prepozna iz dejstva, da naša hrana preskrbuje mineralne snovi, ki prehranjujejo sistem živcev in čutil – to je prvenstveno za naše možgane. Različni vidiki tega vpliva so predstavljeni v prehranskih principih v poglavju PREHRANA IN DUHOVNI RAZVOJ.

Čeprav vsebuje vsa hrana naravne mineralne snovi v relativno majhnih količinah, lahko povečamo njihovo količino, če dodamo sestavine v mineralni obliki. Najbolj običajna sta sol in sladkor. Oba lahko – pod pogojem, da nista rafinirana ter da jih uživamo le v takšnih količinah, ki jih lahko ustrezno preoblikujemo – podpirata naše duhovne dejavnosti mišljenja in samozavedanja.

To lahko ilustriramo s primerom nekoga, ki izvaja vaje meditacije in kontemplacije. Takšen človek je sposoben "izkusiti ves sladkor, ki ga vnese v svoje telo, ali tistega, ki ga že ima znotraj njega, kot nekaj, kar daje notranjo trdnost, kar ga notranje podpira s tem, ko ga prežema do določene mere z neke vrste naravnim občutkom osebnosti oz. individualnosti. In v tem pogledu bi se lahko celo izrekel neke vrste slavospev sladkorju. Ko gre človek skozi duševni razvoj, bo morda pogosto opazil, da potrebuje sladkor, zato ker duševni razvoj neizogibno stremi k temu, da ga naredi vedno bolj nesebičnega. Lahko se celo reče, da se z uživanjem sladkorja proizvede neke vrste občutenja brezmadežnega ega, ki tvori protiutež nujni nesebičnosti, ki se mora razviti na duhovnem področju moralnosti. V nasprotnem primeru se lahko zlahka pojavi skušnjava, da se ne postane le nesebičen, temveč tudi sanjav in fantastičen – da se izgubi zdravo sposobnost za razsojanje zemeljskih okoliščin. Dodatek sladkorja hrani daje moč, da navzlic dvigu v duhovni svet stojimo trdno na zemlji z obema nogama ter da vzgajamo zdravo presojo zemeljskih stvari." [23] Seveda mora biti količina dodanega sladkorja strogo znotraj zdravih meja!

Tovrsten učinek sladkorja pa ne velja le za tiste, ki se odločijo za izvajanje duhovnih vaj. Pri vseh ljudeh uživanje sladkorja "stopnjuje karakter človeške osebnosti na fizičnem nivoju. [24] V deželah, kjer se po statistikah uživa malo sladkorja, imajo ljudje manj značaja osebnosti kot v deželah, kjer se uživa več sladkorja. Če greste v dežele, kjer imajo ljudje več osebnosti – kjer je vsak človek, tako rečeno, zavesten v samemu sebi – in potem od tam v dežele, kjer imajo ljudje bolj značilnosti tipičnega predstavnika skupne rase – in manj na zunaj izražene osebnosti – boste odkrili, da se v prvih deželah zaužije veliko sladkorja in v drugih zelo malo." [25]

Potemtakem si lahko predstavljamo, zakaj je v tem obdobju življenja potreben bolj zavesten pristop tudi pri izbiri hrane in zakaj moramo veliko pozornosti posvetiti mineralnim sestavinam v naši hrani.

Od kozmične prehrane preteklosti do zemeljske prehrane prihodnosti

Spremembe načina prehranjevanja v arhetipskih fazah individualne biografije so v skladu s spremembami oblik človeškega prehranjevanja v teku velikih ciklov zemeljskega razvoja. Tu imamo opravka z manifestacijo evolucijskega zakona o skrajšani ponovitvi preteklih in pričakovanih prihodnjih ciklih razvoja človeštva, skozi katera mora iti vsak posameznik. [26]

Prva oblika človeškega prehranjevanja: Sončeva prehrana

V tem obdobju zemeljskega razvoja so bili pogoji človeškega okolja zelo drugačni od tega, kar imamo sedaj. Zaradi tega razloga, si je težko predstavljati, kako je to sončeva oblika prehranjevanja izgledala. En način je, da si predstavljamo rastlino, še posebno "vse, kar je obsijano s sončno svetlobo, cvetove in plodove rastline" – z drugimi besedami, predstavljati si moramo pritekanje nevidnih tokov toplotnega etra, svetlobnega etra, tonskega etra in življenjskega etra, ki omogočajo rastlini, da raste in dozori. V starodavnih časih je bil človek hranjen na podoben način. Ta tip prvobitnega prehranjevanja se je v sedanjem obdobju preobrazil v prehranjevanje preko čutil, ki pripada KOZMIČNEMU PREHRANSKEMU TOKU.

Druga oblika človeškega prehranjevanja: Zračni tokovi 'mleka'

V naslednjem velikem obdobju zemeljskega razvoja "so lahko ljudje vsrkavali prehranske snovi, tako kot lahko danes pljuča sprejemajo vase zrak. V tistem času je bila narava Zemlje takšna, da se je iz nje lahko povsod sesala ta hrana. Sesalne niti so povezovale človeka s celotno naravo okoli njega, do neke mere tako, kot je sedaj zarodek hranjen v telesu matere." [27] Ta tip preteklega prehranjevanja se je v sedanjem obdobju preobrazil v prehranjevanje preko dihanja, ki pripada KOZMIČNEMU PREHRANSKEMU TOKU.

Naslednje oblike človeškega prehranjevanja: Mleko in plodovi rastlin

Po stanju, "ko je bilo 'mleko' splošna hrana človeštva, je prišlo v obstoj stanje, ko je bila hrana preskrbljena z materinim mlekom." To se je zgodilo v naslednjem velikem obdobju. "Pitje mleka je rezultat preobrazbe prvobitne oblike prehranjevanja" s tokovi 'mleka'. "Vzporedno z mlečno hrano se je pojavila določena rastlinska hrana, to je hrana iz gornjih delov rastline. Vse, kar je obsijano s sončno svetlobo, cvetovi in plodovi rastlin, pripada Soncu." Ta hrana je rezultat preobrazbe sončevega prehranjevanja iz prvega obdobja. Tako so mleko in plodovi rastlin dejansko prve dve oblike zemeljske prehrane v razvoju človeštva.

Nove oblike človeškega prehranjevanja: Meso, korenine in naravni minerali

V naslednjem obdobju zemeljskega razvoja "se je nadaljevalo s pitjem mleka in uživanjem plodov; ostale stvari so bile dodane kot nekaj novega. Ljudje so začeli prvič jesti hrano, ki ni bila vzeta iz tega, kar je živo, temveč je prišla od tega, kar je bilo mrtvo. Ljudje so uživali to, kar je umrlo. To je zelo pomemben prehod v človeškem razvoju. S pomočjo tega, da so se ljudje hranili z brezživljenskim, je bilo možno, da se je naredil prehod k razvoju osebnosti."

Obstajale so tri oblike brezživljenske hrane – meso, korenine in minerali (pridobljeni iz narave, kot so sol itd.) – ki so bili vpeljani v človeško prehrano. To je tudi obdobje, ko je uporaba ognja za pripravo hrane postala nuja, saj ljudje ne morejo uživati velikih količin surovega mesa in korenin brez negativnih posledic za njihovo zdravje. "Potemtakem je človek v svoji hrani prešel skozi tri kraljestva. Mrtva žival je ločena od življenja. Tisti del rastline, ki je v zemlji, je tudi ločen od življenja. [28] Vse, kar ima naravo soli je mrtva narava mineralnega kraljestva, ki je preostala iz preteklih" obdobij zemeljskega razvoja, ko je bilo vse mnogo bolj živo, kot je sedaj.

Sedanje oblike človeškega prehranjevanja: Predelana živila

Naslednje veliko obdobje, ki se je pričelo okoli leta 9000 pr.n.št., je sedanje obdobje. V tej dobi "je najbolj pomemben dodatek to, kar je pridobljeno iz mineralov – kar pomeni s pomočjo kemičnega procesa. S pomočjo mineralno-kemičnega procesa je bilo izdelano nekaj iz rastlinskega kraljestva – vino. Vino se pojavi, ko je bila rastlina ubita [29] in nato nadalje obdelana z mineralno snovjo. Ko nekdo peče rastlino, naredi enako kot nekdo, ki ubije žival. V okultnem smislu je kruh to, kar se pojavi, ko je rastlina ubita. Kruh in vino sta simbola" novih živil, ki so prišla v obstoj v sedanjem obdobju. Oba sta dejansko predstavnika prvih predelanih živil v človeški prehrani. V sedanjem času jih obstaja na stotine. To so predelana živila, ki jih naredijo ljudje s pomočjo naravnih metod, kot so mletje, izločanje tekočin (sok, olje), fermentacija [30] itd.

K tem lahko dodamo na tisoče modernih predelanih živil, ki so izdelana s pomočjo umetnih procesov in ki uporabljajo številne sestavine v mineralni obliki. To je resnično mrtva hrana brez kakršnegakoli preostanka življenjske energije v njej.

Bodoča oblika človeškega prehranjevanja: Mineralna hrana ustvarjena s strani človeka

To, kar se do neke mere že dogaja sedaj, "se bo moralo razviti v bodočnosti kot nadaljnji vzpon od rastlinske do mineralne hrane." V prihodnosti, okoli leta 3500, "bo možno, da se pojavi tretja oblika prehrane [31], popolnoma mineralna. Takrat bo sam človek sposoben ustvariti svojo hrano. Sedaj vzame to, kar je narava ustvarila zanj" oziroma to, kar lahko pridela s pomočjo kmetijstva. "Kasneje bo napredoval in bo sam pripravljal v kemičnem laboratoriju snovi, ki jih bo potreboval." Seveda bo moral človek v ta namen razviti določene sposobnosti, ki jih dandanes posedujejo le redki ljudje. In predpogoj za to je razvoj resnično holističnega razumevanja narave človeka in vloge prehrane.

Obstaja ogromna razlika, če gledamo na človeka skozi očala enostranskega materialističnega svetovnega nazora – ki nam kažejo človeka kot sofisticiran aparat, ki potrebuje gorivo za njegovo delovanje in mineralne snovi za njegovo popravilo – ali če si pridobimo duhovno-znanstveno videnje – ki nam kaže človeka, ki ima telo, dušo in duha in ki preko prehranjevanja vzpostavlja zelo zapletene odnose s svetom, ki ga obdaja; in ki s tem prispeva k nadaljnjemu razvoju sveta in človeštva.

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

S pomočjo tega prehranskega principa lahko bolje razumemo številne probleme prehrane in izzive, s katerimi se na tem področju sooča človeštvo. Med njimi je v ospredju dejstvo, da z današnjo moderno proizvodnjo hrane daleč prestopamo meje takšne predelave hrane, ki lahko ustrezno prehranjuje ljudi glede na sedanje stanje človeškega razvoja. Moderna prehranska industrija nas žene v prepad prehitrega razvoja, ki ne prispeva k našemu zdravju niti k ustreznemu duševno-duhovnemu razvoju. Moderni ljudje gredo v nevarno skrajnost z uživanjem tolikšnih količin hrane v mineralni obliki, kot bo postalo pravilo zgolj v daljni prihodnosti.

Zato ni slučajno, da se vse več ljudi zaradi zdravstvenih razlogov vrača nazaj k uživanju naravne, nepredelane ali minimalno predelane hrane, podobno kot je priporočeno na tej spletni strani. To vključuje vsa živila predelana z naravnimi metodami, ne pa tiste, ki so predelana z modernimi metodami. [32] Niti ni presenetljivo, da mnogi prehranski svetovalci označujejo moderno pretirano predelano hrano kot 'mrtvo hrano', kajti to tudi je. V kombinaciji z vsemi mineralnimi sestavinami, ki jih vsebuje, spodbuja predvsem možgane – to je zavestno delovanje. Takšna hrana ni več hrana, temveč poživilo. [33]

♣ Glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO' za spisek živil, ki so v skladu s potrebami ljudi današnje dobe.

Iz vsebine tega prehranskega principa je tudi jasno, zakaj imajo otroci drugačne prehranske potrebe kot odrasli in starejši ljudje. Njihova hrana bi morala biti tako naravna kot je možno, tako živa kot je možno in tako nepredelana kot je možno. Njihova prva hrana bi morala biti materino mleko (ali naravni nadomestek v tekoči obliki, če dojenje ni možno), ne pa voda z rafiniranim sladkorjem in mleko v prahu. [34] Kasneje, ko odraščajo, se bi morali hraniti s sadjem, zelenjavo, celimi žiti itd. – s tem, kar nekateri imenujejo resnična hrana. Tu je imenujemo živa naravna hrana. Samo takšna hrana bo ustvarila dobro osnovo za kasneje, ko začnejo starši izgubljati nadzor nad tem, kar mladostniki uživajo. [35]

V primeru starejših ljudi (od 42. leta naprej) obstaja potreba, da se prilagodi prehranjevanje zaradi upadajočih telesnih sil. Tu so možne številne pomote. Čeprav lahko opišemo tip hrane, ki je skrajni primer zemeljske hrane kot naravno mineralno hrano, to ne pomeni uživanja takšnih količin mineralov, kot jih jedo ljudje dandanes v modernih družbah. To vključuje različne vrste sladkorja in soli, umetna sladila, prehranske dodatke in dopolnila itd. Celo mnoga druge ključne sestavine, kot so beljakovine in škrobi, se pretvorijo v prah. Obstajajo celo ljudje, ki že izdelujejo umetno narejeno hrano iz različnih sestavin v prahu. Jasno nam mora biti, da to ni pravi način, če želimo ohraniti zdravo stanje našega telesa, duše in duha v tem razvojnem obdobju človeštva.

Starejši ljudje bi morali nadaljevati z uživanjem naravne hrane (kot je priporočeno zgoraj za odrasle); poleg tega bi se morali bolj zavedati pomena prehranjevanja možganov z minerali najboljše kakovosti v naravni obliki. Ti se nahajajo v zadostni meri v kruhu, krekerjih, pecivu in podobnih pečenih izdelkih, ki so izdelani iz celih žit ter iz nerafinirane soli in naravnih sladil (npr. polnovredni sladkor, ječmenov slad itd.) Zavedati pa se moramo, da ne zadostuje, če povečamo uživanje sladkorja – celo, če vsebuje vse bistvene minerale v sledeh, tako kot je to v primeru medu [36] – če ne izvajamo nobenega resnega duhovnega dela. Ostali faktorji, ki se morajo upoštevati pri odločitvah glede količine, so plošno zdravstveno stanje, trenutne življenjske okoliščine, prejšnje prehranske navade itd.

Ena nevarnost, o kateri običajno ni govora, je prehod v drugo skrajnost zavračanja soli in sladkorja v posameznikovi dieti. To dejanje je upravičeno v primeru ljudi, ki so bili resno bolni zaradi pretiranega uživanje slabe hrane (junk food), ki poleg veliko soli in sladkorja vsebuje mnoge druge sestavine v mineralni obliki. Tisti, ki sprejmejo novo dieto – ki je običajno verzija hranjenja z resnično, živo, nepredelano hrano (zelenjava, sadje, stročnice, cela žita itd.) – očitno dosežejo radikalno izboljšanje zdravja. Vendar pa je zaključek, da je samo to primerna hrana za človeštvo, preuranjen. Takšen zaključek ne upošteva razvoja različnih oblik človeške prehrane, kot so predstavljena tukaj. Prava dilema ni med nekritičnim uživanjem sladkorja in soli ali njuno izločitvijo, temveč v vprašanju, koliko in kašne kakovosti sladkor in sol lahko uživamo z namenom, da sodelujemo aktivno pri nadaljnjem razvoju človeštva.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

1. Gudrun Burkhard, Taking Charge – Your Life Patterns and Their Meaning, Floris Books, 2002
2. V istem delu
3. V istem delu
4. Rudolf Steiner, Dornach, 6.12.1919
5. Rudolf Steiner, Berlin, 17.06.1909; The Being of Man and His Future Evolution
6. Rudolf Steiner, Cologne, 1.12.1906; Education in the Light of Spiritual Science
7. Glej opombo 5
8. Rudolf Steiner, Munich, 7.12.1909; The Ego
9. Rudolf Steiner, Berlin, 9.11.1909
10. Rudolf Steiner, The Education of the Child in the Light of Anthroposophy, www.rsarchive.org
11. Doba duše zavesti se je pričela leta 1413 in se bo končala leta 3573.
12. Rudolf Steiner, Berlin, 13.03.1917; Cosmic and Human Metamorphoses
13. Rudolf Steiner, Occult Science - An Outline
14. Rudolf Steiner, Hamburg, 25.05.1910
15. Rudolf Steiner, Dornach, 22.08.1924; True and False Paths in Spiritual Investigation
16. Rudolf Steiner, Berlin, 28.02.1907; Supersensible Knowledge
17. Izraz 'drugo telo' se nanaša na telo, ki je na novo izgrajeno v prvih sedmih letih. To pomeni, da imamo od sedmega leta dalje telo, ki je zgrajeno iz novih snovi (drugo telo). Dejansko se proces obnove nadaljuje tudi kasneje in v normalnih okoliščinah zamenjamo snovi našega fizičnega telesa vsakih sedem let.
18. Rudolf Steiner, Dornach, 01.03.1924
19. Rudolf Steiner, Penmaenmawr, 23.08.1923; The Evolution of Consciousness
20. V istem delu
21. V istem delu
22. Rudolf Steiner, Berlin, 24.12.1905
23. Rudolf Steiner, Zurich, 13.11.1917; Behind the Scenes of External Happenings
24. Prehod od skupnega tipa do individualizirane osebnosti se lahko vidi, če primerjamo dojenčkove obraze s kasnejšimi obrazi otrok in odraslih. Dojenčki izgledajo zelo podobno, kot da bi pripadali eni živalski vrsti. Vendar pa tovrstnih sprememb ni mogoče opaziti v primeru živali.
25. Glej opombo 23
26. Tukaj vstopamo v ezoterično ozadje prehrane, ki se ga ne more predstaviti na kratko zaradi njegove velike zapletenosti. Druga težava je v tem, da bi moral biti bralec seznanjen z osnovnimi duhovno-znanstvenimi razlagami kozmičnega razvoja (kot je podan v Tajni znanosti v osnutku), da bi bil sposoben slediti razlagam. Zatorej je podan le kratek povzetek osnovnih oblik prehrane iz 30. predavanja Foundations of Esotericism (Berlin, 04.11.1905; www.rsarchive.org).
27. Vsi citati v nadaljevanju teksta so vzeti iz gornjega Steinerjevega vira.
28. Iz določenega vidika je korenina mrtva, ker lahko v njej opazimo prevlado sil mineralizacije snovi. Seveda to ne pomeni, da niso korenine koristna hrana, temveč zgolj to, da spodbujajo dejavnosti glave z njenimi zavestnimi dejavnostmi, ki so v nasprotju z organskimi procesi, ki ohranjajo človeka pri življenju. Več o tej polarnosti je na voljo v prehranskem principu HRANA IN POŽIVILA.
29. Iz duhovno-znanstvene perspektive pomeni 'ubijanje' odstranitev eteričnega telesa (življenjskih sil) iz fizičnega (mineralnega) telesa. To pomeni, da lahko uporabimo izraz 'ubijanje' ne le za živali, temveč tudi za rastline, ker le-te vsebujejo oba, tako fizično kot eterično telo. Učinek 'ubitja' v primeru rastlin pomeni prehod iz živega v mineralno stanje obstoja.
30. Čeprav so dandanes fermentirana živila smatrana za primer žive hrane, to ni v popolnem nasprotju z razlago, da s pomočjo postopka fermentacije ubijemo rastline. Najprej se moramo zavedati, da imamo mnogo nivojev življenjskih sil, ki so prisotne v različnih vrstah rastlinske hrane. Čeprav je na splošno res, da vsaka predelava povzroči izgubo določne količine življenjskih sil, se to razlikuje glede na metodo, ki jo uporabimo. V primeru fermentacije moramo razlikovati med alkoholno (ki se uporablja za izdelavo vina, piva, kisa itd.) in mlečnokislinsko fermentacijo (ki se uporablja za pripravo jogurta, kislega zelja, kislega testa itd.). Očitno je, da imajo izdelki prvega postopka skoraj neomejen rok trajanja (kar pomeni, da so postala mineralna živila), medtem ko druga živila ohranijo določeno količino eteričnih sil (dokler se jih ne izpostavi nadaljnjim postopkom kuhanja ali pečenja). Če se sedaj tista fermentirana hrana, ki se lahko uživa surova (t.i. probiotična hrana), primerja s sodobno mrtvo hrano, potem si vsekakor zasluži ime 'živa hrana'.
31. Izraz 'tretja oblika prehrane' se nanaša na živalsko, rastlinsko in mineralno vrsto hrane.
32. Za razlikovanje glej prehranski princip TRADICIONALNA IN MODERNA PREDELAVA HRANE.
33. Za razlikovanje glej prehranski princip HRANA IN POŽIVILA.
34. Na žalost obstaja na tržišču celo Demeter mleko v prahu, kar ustvarja napačen vtis, da je ta produkt boljši za prehrano dojenčkov kot so ostale vrste mleka v prahu. Če bi proizvajalci resnično razumeli učinke takšne hrane na dojenčka, potem prav gotovo ne bi nadaljevali z njegovo proizvodnjo. Namesto tega bi lahko pomagali tistim materam, ki ne morejo dojiti, pri pripravi zdravih naravnih nadomestkov za materino mleko, ki niso v obliki praška, temveč imajo za osnovo surovo živalsko mleko, vodo in žitne sluzi (ali mandljevo kremo ali ribje olje) – tj. sestavine v tekoči obliki, ki nosijo v sebi tiste eterične sile, ki so potrebne za rast in razvoj otroka.
35. Zaradi prevladovanja kozmičnega prehranskega toka v prvem obdobju življenja moramo seveda skrbeti tudi za kakovost zraka in čutnih zaznav, katerim so izpostavljeni otroci in mladostniki. Dandanes obstaja velika razlika v kakovosti čutnih zaznav in zraka v naravnem ali mestnem okolju. To je še bolj izrazito, kadar so otroci in mladostniki obkroženi z vsemi modernimi tehnološkimi napravami, kot so računalniki, mobilni telefoni, video igre itd.
36. Med se lahko šteje za sončevo hrano, saj prihaja iz cvetov s posredovanjem čebel. Lahko bi ga celo poimenovali ‘živa mineralna hrana’, saj prihaja tako kot mleko iz notranjosti živali. Zaradi tega razloga ne preseneča, da je izraz 'dežela, kjer tečeta mleko in med' (Eksodus 3:8) postal simbol dežele obilja in blagostanja. Toda njuno poreklo gre celo bolj nazaj v čas, ko sta bili lunina hrana (mleko) in sončeva hrana (cvetovi, sadje, poljski plodovi) dve obliki prvobitne hrane človeštva.