Prehrana in človeška volja

Narava človeške volje: Moč za spremembe

V tekstu TRIDELNA NARAVA ČLOVEKA s o predstavljeni osnovni odnosi med tremi sistemi telesa – sistema živcev in čutil, ritmičnega sistema ter sistema metabolizma in udov – in tremi vrstami duhovno-duševnih dejavnosti: mišljenjem/zaznavanjem, čutenjem in voljo. "Kadar ljudje govorijo o mišljenju, čutenju in volji [1], jih večina v najboljšem primeru smatra za ogledalne slike zunanje narave, ki se prikazujejo v človeku. Te abstraktne ideje, ki so bile privzete s strani moderne znanosti, niso obstajale za mislece prejšnjih obdobij. Kajti stari misleci niso nikoli govorili o povsem abstraktnem procesu volje, o povsem abstraktnem miselnem procesu, temveč o 'procesu žvepla' in o 'procesu soli', in to je pomenilo nekaj, kar je po eni strani duševno-duhovne narave, in po drugi strani materialno-eterične narave. Za njih je bila to povezava, ki jim je omogočala, da so povsod v telesnem organizmu zaznavali delovanje duše.

V starih časih ljudje niso uporabljali abstraktno besedo 'misliti', da bi izrazili nekaj, kar se pojavi v umu kot slika. Ko je resnični poznavalec govoril o mišljenju, je govoril o 'procesu soli'. Prav tako ni govoril na abstraktni način o volji, ampak o astralnih silah, ki obvladujejo zračni element v človeku – tj. o 'procesu žvepla', iz katerega se porodi volja. Volja je bila proces stvarne resničnosti in bilo je rečeno, da je reguliranje med njo in mišljenjem – kajti to sta procesa, ki si nasprotujeta – izpeljano s pomočjo 'procesa živega srebra'; s tem, kar je tekoče in ima obenem obliko; s tem, kar niha sem ter tja med eterično naravo do astralne narave, od tekočega do zračnega." [2]

Oglejmo si pobliže te procese. "V starodavnih časih je človek vedel, da se v njem ponovno pojavi vesolje v različnih oblikah; človek je izkusil notranji svet. Iz njegovih notranjih vitalnih tekočin se je celotno vesolje pojavilo kot eterična zgradba. Človek je izkusil resnični proces oz. dejansko dogajanje. In v modernem človeku je ta proces tam v enaki obliki, z razliko, da ga ne more notranje zaznavati." [3] To dogajanje v človeku je 'proces soli' [4], ki pripravi podlago za naslednjo notranjo aktivnost.

"To, kar je človek oblikoval v njegovem eteričnem telesu in s pomočjo katerega obstaja v notranjosti drugi kozmos – mikrokozmos oz. eterični preporod makrokozmosa – to, kar na ta način poseduje kot notranji kozmos, lahko človek postopoma razkroji v zračnem elementu preko procesa dihanja. Zrak, ki podarja življenje, sprejme človek vase z njegovim dihanjem. Zrak se potem razširi preko njegovega celotnega organizma, in tako povzroči, da postanejo notranje oblike nerazločne. Čudovito miniaturno eterično vesolje začne takoj, ko pride v stik z dihanjem, postajati nejasno. To, kar je pred tem vsebovalo veliko število oblik, se poenoti, zato ker živi v zračnem elementu 'astralni človek', tako kot živi 'eterični človek' v tekočinah. Astralno bitje človeka živi v tem zračnem elementu in s tem, ko razkraja eterične misli – s preobrazbo eteričnih misli v energijo – se poraja volja zaradi delovanja 'astralnega človeka' v 'zračnem človeku'. In skupaj z voljo, se pojavljajo sile rasti, ki so povezane z voljo.

To znanje je izražalo veliko več, kot se dandanes namiguje z abstraktno besedo 'volja'. To je dejanski proces. Astralno prevzame nadzor nad zračnim elementom in se razširi preko tega, kar je eterično in tekoče. In na ta način se povzroči resnični proces, ki se pojavi v naravi v drugačni obliki, ko nekaj gori. Ta proces so stara omikana ljudstva razumela kot 'proces žvepla'. In iz 'procesa žvepla' se razvija to, kar se je potem izkusi v duši kot volja." [5]

V svojem bistvu je 'proces žvepla' povezan z elementom ognja, s pomočjo katerega se stvari v zunanjem svetu radikalno preobražene. Vendar pa v našem organizmu ta proces postane duhovno-duševni proces, ki nam omogoča preko medija človeške toplote, da postanemo aktivni udeleženci v svetovnih dogajanjih. Na ta način lahko spreminjamo stvari, in ta sposobnost preobrazbe je prava narava človeške volje.

Izvor sil prehranjevanja v naši hrani

Narava sil hranjenja v naši hrani je kompleksna in večplastna. sedaj si bomo ogledali enega od najbolj pomembnih vidikov kakovosti hrane. Med ključnimmi načeli biodinamičnega pristopa k gojenju rastlin je zavedanje o procesu pomlajevanja sredi zime. Medtem ko je iz fizičnega vidika narava v globokem snu, se na duhovni ravni dogaja najbolj pomembna aktivnost za ponovno rast rastlin – kozmični 'proces soli'. "Če se ozremo navzdol k površini zemlje, iz katere v spomladanskem času poganja vso to rastoče, kaleče življenje, gledamo v proces soli. Ta proces soli je vsekakor najbolj pomemben za spomladansko življenje in kaljenje. Kajti korenine rastlin, ki se tvorijo iz semen, so v celotnem obdobju rasti odvisne od odnosa do soli [6] – do tvorbe soli v zemeljskih tleh. To, kar daje koreninam snov, so soli, ki jih vsebujejo tla Zemlje; to so usedline soli pod površino Zemlje. To je tisto, kar dejansko naredi korenino za korenino, ki je zemeljska osnova za življenje rastlin.

Na ta način prispemo do 'procesa soli', ko se približamo Zemlji. To je tisto, kar Zemlja naredi iz sebe sredi zime. In potem rastline, ko se razvijajo in rastejo, nosijo te soli preko svojih listov in cvetov v semena. Seveda najdemo te soli v najbolj raznolikih delih rastline; nošene so navzgor skozi rastline; soli postanejo eterične – vstopijo v eterična olja. Vse kar je tvorba soli v najširšem smislu – formiranje soli v smislu, da se oblikuje kot fizična usedlina, tako kot se raztopljena sol usede na dno v kozarcu vode – vse to ima svojsko lastnost, da je tako rekoč prozorno ali porozno za duhovno. Tam, kjer je sol, tam ima v nekem smislu duhovno prosto področje delovanja. Duhovno lahko vstopi povsod tam, kjer je sol. V zimskem času postane notranjost Zemlje resnično duhovna s posredovanjem soli, ki jih vsebuje; le-te se še posebej utrdijo v notranjosti Zemlje. Ampak s pomočjo vode je sredi zime Zemlji omogočeno ne samo to, da se utrdi v soleh in prežame te otrdele soli z duhom, temveč tudi to, da oživi poduhovljeno snov in jo vodi naprej v življenje. Sredi zime je površina Zemlje kot celota živa. V zimskem času se dogaja pod njenim površjem ogromno stopnjevanje moči Zemlje, ki so potrebne za razvoj življenja – za ustvarjanje življenja." [7]

Tukaj imamo primer, kako lahko zunanji videz vara. Medtem, ko narava na zunaj kaže smrti podobno spanje, se v njenih globinah odvija proces, ki omogoča nov letni cikel njene rasti. Ampak, kakšna je narava duhovnih sil, ki omogočajo to ponovno rojstvo narave s tem, ko vstopajo v mineralne plasti našega planeta – to je v soli Zemlje iz stališča alkimije? "Sredi zime je čas, ko se lahko v mineralnih snoveh znotraj Zemlje razvijejo najmočnejše oblikotvorne sile, najmočnejše sile kristalizacije. To se dogaja takrat, ko ima notranja narava Zemlje lastnost, da je najmanj odvisna od sebe, od svojih mineralnih snovi, in je najbolj pod vplivom sil formiranja in tvorjenja kristalov, ki prihajajo iz vesoljskih prostranstev. Zato lahko rečemo: V mesecu novembru in decembru je čas, ko ima tisto, kar je pod površjem Zemlje, še posebno močan vpliv na rast rastlin. Ta sila kristalizacije, ki je zunaj vidna v kristalizaciji snega, doseže svoj vrhunec intenzivnosti v januarju ali februarju in postaja močnejša in bolj intenzivna, bolj ko se spuščamo v globino Zemlje." [8]

Kaj je bistvena lastnost teh sil kristaliziranja, ki prihajajo iz vesolja? Iz opisa KOZMIČNEGA RAZVOJA SNOVI je razvidno, da so trdne mineralne snovi prišle v obstoj skupaj z življenjskim etrom. To se je zgodilo z vzporednim procesom postopnega kristaliziranja mineralov iz tekočega stanja snovi, in postopnega 'redčenja' eteričnih snovi v njihovo najbolj fino obliko – v življenjski eter. Zaradi tega razloga obstaja močna privlačnost med minerali in življenjskim etrom. To pojasni zakaj se lahko v sredini zime minerali odprejo za vstop duhovnih sil, ki omogočajo prenovo življenja rastlin. Z drugimi besedami rečeno, tu imamo opravka s procesom prenove rastlinskega življenja z vstopom kozmičnega etra življenja, in potem – ko rastline zaužijejo živali in ljudje – tudi z obnovo življenja v višjih kraljestvih. Ta prisotnost kozmičnih sil življenja v naši hrani je tisto, kar nas resnično hrani.

Preobrazba prehranskih sil v moč volje

Potem, ko smo si pridobili osnovno razumevanje narave človeške volje in prehranskih sil, si lahko ogledamo procese v človeškem organizmu, ki omogočajo preobrazbo prehranskih sil v moč volje. V tekstu ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK je razloženo, kako se zemeljske snovi, ki so v naši hrani, prenašajo iz sistema metabolizma in udov preko ritmičnega sistema v sistem živcev in čutil. Toda v hrani, ki smo jo zaužili, ne obstajajo le snovi, v hrani so prisotne tudi sile. To so "plastične, oblikovalne sile hranjenja. Te hranilne sile so aktivne v človeškem sistemu presnove oz. metabolizma. Vendar pa se te sile, ki so sicer dejavne v človeški prehrani, prenesejo v dihalni sistem in tam postanejo sile zdravljenja. In z nadaljnjo aktivnostjo se tam spremenijo v sile za notranjo popravilo bolezni. Zdravilne sile v naši notranjosti so preobražene sile hranjenja. Sile, ki prevladujejo v našem dihalnem sistemu, so zdravilne sile; le-te nas nenehno zdravijo." [9] To je kratek povzetek principa PREHRANA IN 'NOTRAJNI ZDRAVNIK'.

Naslednja faza preobrazbe se dogodi, "ko se sile dihanja dvignejo v glavo; potem zdravilne sile postanejo duhovne sile, ki so aktivne pri čutnem zaznavanju in razmišljanju. Misel, zaznavanje, notranje duhovno življenje človeka – vse to je višja preobrazba terapije, procesa zdravljenja." [10] Skozi to preobrazbo "postanejo sile zdravljenja, tako rečeno, materialna podlaga za duhovno življenje človeka." [11] Tu imamo dodatni pogled na povezavo prehrane in sposobnosti učenja.

In to še ni konec preobrazb, kajti obstaja še tretje preoblikovanje prvotnih sil hranjenja, ko se "sile mišljenja preoblikujejo v sile volje, tako da v človeku postanejo sile gibanja – sile, ki prihajajo do izraza v človeku kot gibanje in moč volje, kar mu omogoča, da hodi in prijema stvari." [12] Tu imamo dodatni pogled na tematiko, ki je obravnavana v prehranskem principu HRANA KOT VIR ENERGIJE.

Kakšna je povezava med duhovnim razvojem in silami volje? Lahko rečemo, da duhovni razvoj, ki se osredotoča zgolj na pridobivanje novega znanja, še ni dosegel svojega končnega namena. Čeprav so nove ideje in boljše razumevanje sveta okoli nas bistvenega pomena za kakršnokoli rast, pa ne to ne more postati plodno, če se ideje in ideali ne prežamejo z občutki navdušenja in s silami volje. Na ta način postane vprašanje duhovnega razvoja obenem tudi moralno vprašanje, kajti brez sposobnosti za spreminjanje stvari ne moremo izboljšati sveta, v katerem živimo. Ljudje so nemoralni, kadar počnejo stvari, ki škodujejo drugim. Ampak to ni edini primer, ki nazorno prikaže pomanjkanje moralnosti. Mi smo nemoralni tudi takrat, ko ne naredimo stvari, za katere vemo, da so dobre za druge, kajti v takšnem primeru ne preobrazimo naših moralnih vrednot v dejanja. V vseh takšnih primerih nismo sposobni – ne glede na razloge – uresničiti naših idealov in vizij boljšega sveta.

Obstajajo mnogi razlogi za pomanjkanje volje in, kot smo videli zgoraj, pri tem ima pomembno vlogo tudi hrana. Povezava med hrano, ki jo uživamo na dnevni osnovi, in količino energije, ki jo ima nekdo na razpolago, se priznava tudi znotraj prevladujoče znanosti in v javnosti. Toda ta odnos je veliko bolj zapleten od poenostavljene formule: hrana = kalorije = energija. Očitno je, da potrebujemo energijo – to je sile volje – če želimo biti aktivni in spremeniti stvari v svetu okoli nas, ampak "prehrana, kakršna je danes, ne dobavlja moči potrebnih za manifestiranje duha v fizičnem življenju. Nič več ni možno zgraditi mostu od razmišljanja k volji in akciji. Rastlinska hrana ne vsebuje več zadosti sil, ki jih ljudje potrebujejo za to." [13]

Ta ugotovitev je bila izrečena že leta 1924, v času, ko uporaba umetnih gnojil še ni bila tako razširjena, kot je sedaj. Velik porast uporabe umetnih gnojil se je v resnici zgodil šele po drugi svetovni vojni. Danes, ko smo soočeni s pojavom raznovrstnih problemov in bolezni, ki so povezani s človekovo sposobnostjo gibanja – kot so sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, ipd. – smo priča posledicam intenzivne uporabe agrarnih kemikalij v zadnjih desetletjih. Uporaba umetnih gnojil je eden izmed glavnih razlogov za izgubo vitalnih sil v rastlinah, kajti ustrezna prenova življenjskih sil, ki se odvija preko 'procesa soli', se lahko zgodi samo v naravi na naraven način in ne na poljih, ki so oropani humusa in mikroorganizmov. Velik paradoks sodobnega kmetijstva je dejstvo, da uporaba umetno izdelanih mineralnih gnojil ovira ali celo onemogoča kozmični 'proces soli'. Le takrat, ko delamo v harmoniji z vsemi naravnimi elementi, in ko spodbujamo vse življenjske procese v zemlji, lahko omogočimo takšen dotok kozmičnih sil, ki preskrbijo dovolj prehranskih sil, ki so sposobne, da spodbujajo celotno človeško bitje, vključno z njegovo voljo.

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Prvo očitno vprašanje je: Kakšna hrana lahko zagotovi dovolj sil hranjenja, ki bodo omogočile njihovo pravilno preobrazbo vse do sil volje? Preprost odgovor se glasi: Naravna hrana, ki jo vsebuje HOLISTIČNA PREHRANSKA 'PIRAMIDA'. Bolj natančen odgovor je: Hrana, ki je zrasla na biodinamični ali ekološki način, ali hrana, ki je bila nabrana v naravi. V tem oziru – če želimo resnično delati na izboljšanju naših sil volje – se moramo izogibati hrani, ki je pridelana s pomočjo umetnih gnojil. V tem primeru ne smemo delati kompromisov pri hrani, ki jo redno uživamo. Upoštevati moramo, da je izguba vsebnosti mineralov v naši hrani [14] posledica vsesplošne uporabe sodobnih metod kmetovanja, in da dobra ekološko pridelana hrana vsebuje več mineralov kot konvencionalna hrana. Obstajajo celo dokazi, da lahko z biodinamično metodo povečamo količino mineralov v živilih na nivoje, ki so bili normalni pred vsestransko uporabo umetnih gnojil. [15]

Zavedati se je treba, da v naši hrani ne potrebujemo samo sil hranjenja, ki jih vsebujejo minerali v rastlinah, temveč tudi vitalne sile rastlinskih sokov, ki omogočajo gibanje mineralov znotraj rastlinskega organizma. Imeti moramo dovolj moči za izvajanje vseh preobrazb od sil hranjenja do sil prostovoljnega gibanja, in vir te energije je eterično telo rastline. V živem organizmu deluje vse v soglasju in ljudi ne moremo hraniti zgolj s 'kamni' in pričakovati, da bodo zmožni živeti in biti aktivni. Čeprav so minerali v naši hrani izjemno pomembni, jih ne bi smeli enostavno izolirati in jih dodajati v hrano, ali jih celo uživati v obliki prehranskih dopolnil in podobno. Kar potrebujemo, je resnično dobra, vitalna hrana in ne pametni izumi ljudi, ki so ustvarjeni na osnovi poenostavljenega materialističnega pristopa do hrane in prehranjevanja, brez pravega zavedanja o tem, kakšno je tveganje. [16]

Ta prehranski princip ponuja tudi vpogled, zakaj potrebujemo sodelovanje med različnimi področji – sodelovanje med kmeti in kuharji in zdravniki/zdravilci in učitelji – če želimo doseči najboljše izobraževalne rezultate v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah. Količina problemov v sodobnem svetu hitro narašča in potrebovali bomo ljudi, ki so sposobni izvajati pozitivne spremembe. Čeprav je potrebno imeti pozitivne ideje, pa ne pomaga veliko, če ljudje nimajo moči za njihovo izvajanje. Če tega sodelovanja ne bomo uspeli doseči, se bo vedno več prihodnjih generacij mladih spremenilo v sanjače, ki bodo brez dejanske moči za preobrazbo družbe, ki je dandanes tako nujno potrebna.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.