Prehrana in duševne bolezni

Eterični odnos med črevesjem in možgani

Narava duševnih motenj je zelo kompleksna in večplastna. Kot je pojasnjeno v tekstu FIZIČNE IN DUŠEVNE BOLEZNI, moramo iskati vzrok za duševno bolezen v nepravilnosti, ki je prisotna v fizično-eteričnem organizmu. To ne pomeni, da obstaja en sam vzrok za določeno duševno bolezen, kajti zdravje je odvisno od številnih dejavnikov in vplivov. Kljub temu "se moramo nenehno zavedati, da je človeško telo orodje duha. Če opazujemo različne funkcije, ki jih mora opravljati telo, vidimo, da ga človek uporablja kot fizični instrument. Vendar je instrument neuporaben, če ni usposobljen tako, da deluje na ustrezen način; podobno so naša telesa neuporabna za naš višji (duhovni) organizem, če ne delujejo pravilno. To lahko ovira našo svobodo in prepreči naše namere." [1]

Zdaj si bomo ogledali povezavo med prehrano in duševnimi motnjami, ki je bila vzpostavljena v praksi s strani več raziskovalcev in zdravnikov. Že leta 1807 je francoski psihiater Phillipe Pinel, oče sodobne psihiatrije, po večletnem delu z duševnimi bolniki, prišel do naslednjega zaključka: "Osnovno bivališče norosti je na splošno v območju želodca in črevesja." [2] Ta povezava ne bi smela biti presenečenje, če se upošteva obstoj ZEMELJSKEGA PREHRANSKEGA TOKA in posledično vpliva hrane na aktivnosti živčno-čutilnega sistema, ki omogočajo zaznavanje in mišljenje. Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je: Kako ta vpliv seže do možganov, oziroma kakšna vrsta povezave obstaja med presnovnimi dejavnostmi in možgani?

Prva stvar, ki jo moramo vedeti je, "da je človek dejansko dvojne narave: da to, kar se pojavi v spodnjem delu njegovega organizma, vedno odgovarja nečemu, kar se pojavi v zgornjem delu njegovega organizma; da nekateri organi v zgornjem delu ne bi mogli priti v obstoj, če vzporedni organi – v določenem smislu organi, ki jim nasprotujejo – ne bi bili sposobni zavzemati mesta v spodnjem delu, kot njihov nasprotni pol. Bolj, ko čelni del možganov v živalskem kraljestvu pridobiva obliko, ki se nato končno razvije pri človeku, bolj se črevo razvija v smeri odlaganja ostankov hrane. Obstaja notranja povezava med obliko črevesja in obliko možganov. Če se debelo črevo in slepič ne bi pojavila v teku razvoja živali, potem se ne bi mogel na koncu pojaviti v fizični naravi človek, ki razmišlja – ker je človekovo posedovanje možganov, organa mišljenja, pogojeno, absolutno pogojeno z organi črevesja. Le-ti so v resnici nasprotna stran možganov. Če hočemo biti osvobojeni fizične dejavnosti, zato da lahko mislimo, moramo iz tega razloga preskrbeti organizem z visoko razvitim črevesjem in visoko razvitim mehurjem. Tako so najvišje dejavnosti duše in duha, ki jih človek lahko manifestira v fizičnem svetu, v enaki meri, kot so odvisne od popolnega oblikovanja možganov, odvisne tudi od celotne sestave črevesja. Ta izredno pomembna povezava v veliki meri osvetli celotno delovanje narave." [3]

Ta 'izredno pomembna povezava' med črevesjem in možgani je sedaj potrjena tudi s strani moderne znanosti, po zaslugi odkritja izjemne vloge, ki jo imajo mikroorganizmi v človeškem črevesju. Človeški organizem živi v simbiotičnem odnosu s številnimi kolonijami mikroorganizmov; velika večina le-teh živi v črevesju in sodeluje pri procesih prebavljanja prehranskih snovi. Na osnovi njihovih raziskav "so znanstveniki čedalje bolj prepričani, da ima lahko obsežna skupina mikroflore v našem črevesju velik učinek na stanje našega uma," [4] zato ker "so naši telesni deli povezani na zapletene načine, in ker je zdravje našega črevesja največjega pomena za zdravje naših možganov in našega imunskega sistema." [5]

Okultna znanost ponuja dodatni uvid: "Kadar deluje eterično, se molekularna aktivnost materije preobrazi v celično aktivnost." [6] To pomeni, da kadarkoli imamo pred nami organizem, ki vsebuje celice – četudi vsebuje eno samo celico, kot je to primer pri nekaterih vrstah mikroorganizmov – gledamo na manifestacijo eteričnih oz. življenjskih sil. Zaradi tega lahko prištejemo skupno maso vseh mikroorganizmov k našem eteričnemu telesu, in zato postanejo vse aktivnosti, ki jih izvajajo mikroorganizmi, integralni del dejavnosti našega življenjskega telesa.

Alkimistični 'proces soli' v človeku

Odnos med črevesjem in možgani je mogoče bolje razumeti, če se ozremo na določen proces, ki se dogaja v nezavednem predelu človeškega organizma po vsakem zaužitju hrane. "V spodnjem človeku, v metaboličnem sistemu, poteka naslednji izjemni proces. Kadar jemo rastline oz. rastlinsko snov, iz nje iztisnemo eterično in vsrkamo v naše lastno eterično telo dinamično strukturo, ki predstavlja podlago rastline. Rastlina ima določeno obliko, določeno strukturo. Jasnovidni zavesti se razkrije, da struktura, ki jo na ta način jemljemo vase, ni vedno enaka obliki, ki jo vidimo odzunaj.

In sedaj se (jasnovidnemu gledanju) razkrije nekaj zelo nenavadnega. Domnevajmo, da ste pojedli nekaj zelja. Rezultat tega je, da postane v spodnjem človeku vidna določena oblika, ki povzroči določeno dejavnost. V obsegu, v katerem se ta dejavnost proizvaja v spodnjem človeku zaradi uživanja zelja, se v zgornjem človeku – v glavi človeka – pojavi dejanski negativ tega procesa. Vendar nam mora biti jasno, da – medtem ko procesi v spodnjem delu telesa ustvarjajo procese v glavi, ki predstavljajo njihovo nasprotje – pri tem ne pride v poštev prostorska razdalja. [7] Dejansko je tako, da uživanje zelja proizvaja v nas določeno obliko ali strukturo in da se njen negativ pojavi v naši glavi. In v ta negativ sedaj sprejemamo vtise zunanjega sveta. To je možno zato, ker imamo (govorjeno v prispodobi) znotraj nas votel prostor in zato, ker imajo vse hranilne rastline ta učinek." [8] To dejavnost si lahko predstavljamo, če jo primerjamo z izdelavo votlega kalupa, v katerega se vliva tekoča kovina. Seveda, dejavnost izdelave 'votlega kalupa' v človeškem organizmu ni fizična dejavnost, temveč eterična. In v to prazno eterično obliko se ne vliva ničesar fizičnega; to, kar ga napolnjuje, so eterične zaznave in misli.

Sedaj si bomo ogledali vlogo mineralnih snovi v zgoraj opisani dejavnosti. Vedno, ko zaužijemo hrano, "se zunanje snovi raztopijo v tekočinah in sokovih znotraj človeškega organizma. Zunanjim snovem, ki jih rastline vsrkajo iz nežive narave, je vsem po vrsti dana določena oblika. Kristali so v osnovi vseh snovi. Iz kristalizirane nežive narave rastlina črpa svoje snovi in jih oblikuje v obliko, ki je svojska njeni lastni naravi. Iz tega nato žival dobiva svojo hrano. Tako, da lahko rečemo: Tam v naravi ima vse svojo obliko, svojo zunanjo podobo. Ko človek prejema vase vse te oblike, jih raztaplja. Oblike, ki obstajajo v zunanji naravi, se raztopijo. Preobrazijo se v organske tekočine. Toda, ko so snovi vsrkane in preobražene v tekočino, se oblike, ki so bile najprej raztopljene, začnejo znova oblikovati. Ko jemo sol, se ta najprej s pomočjo tekočin raztopi v organizmu, vendar pa ji nato spet damo obliko. Ko jemo snovi, ki izhajajo iz rastlin, se te raztopijo in se nato znotraj ponovno oblikujejo, vendar tokrat ne v telesnih tekočinah, ampak v eteričnem telesu." [9]

V tekstu KOZMIČNO POREKLO ŽIVIH SNOVI je podan opis ogljika kot elementa, ki posreduje obliko vsem živim bitjem. Toda kljub temu, da je ogljik glavni oblikotvorni element organskega sveta, ni edini; ogljik spada med minerale in vsi minerali so kristali; in tisti kristali, ki se lahko raztopijo v telesnih tekočinah, se štejejo med soli. Tako "človek raztaplja vse, kar vzame iz zunanjega sveta materije. To je proces podoben raztapljanju soli v vodi. Človek nosi to vodo v sebi, v svojih življenjskih oz. vitalnih tekočinah. Vse snovi, v kolikor so živila, so sol. Ta sol se raztopi. V soleh se izražajo kozmične misli na Zemlji. In človek daje ponovno obliko tem kozmičnim mislim v svojem eteričnem telesu. To je 'proces soli'." [10] Tako imamo povezavo med "sposobnostjo mišljenja – procesom, s katerim se predstavlja človeku svet v slikah – s 'procesom soli' oz. s procesom raztopitve in ponovnega oblikovanja (mineralnih) snovi znotraj človeškega organizma ." [11]

Če povzamemo, lahko rečemo: V spodnjem človeku imamo proces raztapljanja ogljikovih struktur in mineralov iz naše hrane v telesnih tekočinah, in v zgornjem človeku – kot njegov nasprotni del – imamo proces odpiranja čutnim vtisom in kozmičnim mislim. [12] Povezava med tema dvema sklopoma dejavnosti se odvija na ravni eteričnega telesa. S pomočjo te povezave lahko razumemo vpliv prehrane na naše duševne zmožnosti zaznavanja in razmišljanja, in posledično na stanje našega duševnega zdravja.

Vloga prehrane pri duševnih motnjah

Iz dosedanjih razlag je razvidno, da lahko neustrezna prehrana prispeva k pojavu duševne motnje, in da ima lahko primerna prehrana preventivni učinek ali pa lahko prispeva k ozdravljenju duševne motnje. Uspeh zdravljenja katerekoli vrste duševne motnje je seveda odvisen od številnih faktorjev, kot so individualni karakter, intenzivnost in zgodovina duševne motnje, pravilna diagnoza in izbira terapij. Čeprav vse to zahteva strokovno pomoč, lahko bistveno podpremo okrevanje z 'možganom prijazno' prehrano. Pravzaprav takšna prehrana nima le posredne vloge, ki podpira zdravljenje, kajti "v lakoti je dejansko nagnjenje k telesni bolezni, in v žeji je nagnjenost k duševne bolezni. Če se človek ne hrani pravilno, s tem oblikuje osnovo za organske bolezni, in če ne gasi svojo žejo pravilno, lahko s tem povzroči kakšno obliko duševne bolezni. V določenih okoliščinah je nepravilno gašenje žeje zelo težko odkriti, še posebej, če se pojavi v zgodnjem otroštvu. Na tej stopnji ni mogoče jasno razlikovati med potešitvijo žeje in lakote, saj se oboje zadovolji z mlekom.

Opazili boste, da je danes (tj. v letu 1920) veliko ljudi prizadeto zaradi t.i. 'mladostne norosti' (dementia praecox), ki se razteza precej dlje od mladostnih let. [13] Ta bolezen, pri kateri začnejo ljudje duševno slabeti že v svoji mladosti, izhaja v veliki meri iz napačne vrste hranjenja v najzgodnejših letih otroštva. Ni dovolj le kemično preučiti dojenčkovo mleko; raziskati je treba povsem drugačne vidike. Iz vsega tega boste spoznali, da ne zadostuje zgolj usposabljanje zdravnikov z namenom, da vedo, katero sredstvo je dobro za določeno bolezen. Raje si moramo čim bolj prizadevati, da naredimo življenje kot celoto bolj zdravo, in zato moramo najprej odkriti vse, kar je povezano z zdravim življenjem. Duhovna znanost lahko preskrbi takšno znanje. Njen cilj je, da je učinkovita na področju higiene, in da skuša pravilno razumeti vprašanja zdravja." [14] Razumevanje učinka hrane na duševno zdravje ni enostavna zadeva, kajti vzrok in posledica sta lahko v časovnem razponu nekaj let ali celo desetletij; prav tako je narava te povezave zelo kompleksna. Tu je povzetek določenih procesov, ki so vključeni v to povezavo:

Iz hrane, ki jo jemo, vsrkamo v naše telo le mineralno vsebino: aminokisline, enostavne sladkorje, maščobne kisline in glicerol (z ogljikovim okvirjem, kot njihovo ključno sestavino) in ostale mineralne snovi.
Ti minerali se raztopijo v telesnih tekočinah na podoben način, kot se sol raztopi v vodi. Iz tega razloga se imenujejo 'soli' in zato se ta postopek imenuje 'proces soli'.
Tekoče mineralne snovi so nadalje preobrazijo na načine, ki so opisani v tekstu TRANSSUBSTANCIACIJA MINERALNIH SNOVI, dokler ne prispejo v možgane v duhovnem stanju – v stanju toplotnega etra.
Vzporedno s tem poteka povezava med raztapljanjem mineralnih soli in živčno-čutilnim sistemom na eterični ravni (kot je opisano zgoraj v besedilu Alkimistični proces soli v človeku), kar ustvarja podlago za odpiranje naših čutil za vtise in misli, ki vstopajo od zunaj.

To pojasnjuje, zakaj lahko nepravilno gašenje človekove žeje povzroči 'kakšno obliko duševne bolezni' – kajti vidimo, da imajo v tem primeru pomembno vlogo tako minerali kot tekočine. Seveda to ne izključuje pomena hrane, kajti hrana vsebuje tako mineralne soli, kot tudi vodo.

Za boljše razumevanje vloge, ki jo ima lahko prehranska terapija pri zdravljenju duševnih bolezni, je treba vedeti, da "duševne bolezni še posebej razlikuje dejstvo, da se je bolni osebi težko približati z razumskim pogovorom. Dejstvo je, da ravno ta nezmožnost razumske izmenjave zapira dušo pred zunanjimi vplivi pri tako imenovani duševni bolezni." [15] Kaj je razlog za to očitno težavo? "Duhovno znanje ve, da na tako imenovane 'duševne' bolezni ne morejo vplivati duševni ali duhovni postopki, kajti bistvo duševne bolezni je pravzaprav v dejstvu, da je duhovni član človeka potisnjen ven, kot je to običajno primer le v spanju. Posledica tega je, da postane duhovni član šibek; zato moramo najprej pozdraviti telesne organe, tako da se lahko duša in duh spet sprejmeta na zdrav način." [16]

Stanje spanja nastopi takrat, ko Jaz in astralno telo zapustita fizično in eterično telo, ki ostaneta v postelji. To pomeni, da imamo pri duševni bolezni primer, ko Jaz in astralno telo ne moreta prežemati določnega organa tako, kot je to primer pri zdravem človeku. Vzroki, ki prepeljejo do takega stanja so zelo kompleksni in njihovo razumevanje zahteva intenziven študij duhovne znanosti. Za potrebe tega prehranskega principa zadostuje, če razumemo, da "zlasti pri tako imenovani duševni bolezni – ki je dejansko bila, kot taka, nepravilno poimenovana – vedno znova odkrijemo, da so nekje na prikrit način prisotni fizikalni procesi bolezni. Preden se kdorkoli želi na diletantski način vmešavati v (zdravljenje) duševne bolezni, mora dejansko s pravilno diagnozo določiti, kateri fizični organ je vpleten v to bolezen. Šele tedaj bo sposoben delovali na koristen način s pomočjo ustreznega zdravljenja fizičnega organizma." [17]

Tu imamo sedaj še en razlog, ki pojasnjuje velik pomen prehranske terapije pri zdravljenju duševnih bolezni. Kajti med terapije, ki vplivajo direktno na fizični organizem – ki je seveda vedno prežet z eteričnim telesom – spadajo tako terapije z zdravili kot prehranske terapije. Poleg tega postane tudi jasno, zakaj ima način prehranjevanja otrok tako velik učinek na njihov razvoj, vključno z eventualnim razvojem duševne bolezni. V prvih letih življenja se namreč v procesu rasti razvijajo njihovi notranji organi. Čeprav v kasnejših letih in v odrasli dobi vpliv prehrane ni tako dramatičen, pa je še vedno zelo pomemben, predvsem po zaslugi dejstva, da se uživanje hrane in pijače ponavlja iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec, iz leta v leto...

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ PREHRANA IN SPOSOBNOST MIŠLJENJA

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Najprej se lahko vprašamo: Kakšna je preventivna 'možganom prijazna' dieta za vsakogar, ki želi ohraniti dobre pogoje za njegovo duševno zdravje? Dobra novica je, da imajo SPLOŠNI PREHRANSKI NAPOTKI, ki jih je mogoče smatrati kot splošno preventivno prehransko terapijo v primeru telesnih bolezni, enak preventivni učinek tudi v primeru duševnih motenj. Tovrstni učinek je predvsem posledica visoke kakovosti hrane, ki jo priporočajo ta navodila. Celo v primeru, če skrbimo za osebo z duševno motnjo, lahko dosežemo dobre rezultate z naravno prehrano, kajti z njeno pomočjo odstranimo veliko število umetnih mineralnih snovi, kot so ostanki pesticidov, živilskih konzervansov in barvil, sintetičnih hormonov, umetnih sladil, itd. Drug pomemben dejavnik, ki se mu na ta način izognemo, je beli sladkor oz. vse vrste rafiniranega sladkorja. Med mnogimi negativnimi učinki, ki jih povzroča ta sladkor, je tudi opustošenje v populaciji mikroflore v črevesju. Živila, ki podpirajo koristne vrste mikroorganizmov v našem črevesju, so vse vrste tradicionalnih fermentiranih živil, kot so kislo zelje, naravno kisana zelenjava, fermentirani sojini in mlečni izdelki, ipd.

S pomočjo tega prehranskega principa lahko začnemo ceniti vlogo, ki jo imajo tekočine dobre kakovosti: dobre vode, zeliščnih čajev, sadnih in zelenjavnih sokov ter juh, ki skrbijo za primerno vzdrževanje našega 'tekočega organizma'. Vse našteto je vir naravnih, z minerali bogatih tekočin, ki obnavljajo mineralno vsebino naših notranjih tekočin na nevsiljiv, nežen način. V nasprotju s tem obstajajo številne nevarnosti, ki jih povzroča prekomerno uživanje sladkih pijač – še posebno v primeru otrok, ki rastejo! Ena od ključnih značilnosti kulture hitre hrane je poraba velike količine šumečih in energijskih pijač, ki vsebujejo veliko sladkorja, ali umetno proizvedenega visokofruktoznega koruznega sirupa, ali kakšnega drugega umetnega sladila.

S pomočjo tega načela lahko razumemo tudi velik pomen dojenja in, če je potrebno, naravnih nadomestkov za materino mleko [18] – ne pa pripravkov iz kristaliziranega mleka. Namesto žive hrane dobimo prašek! Tudi če je mleko v prahu ekološkega porekla, to ne spremeni dejstva, da gre za umetni nadomestek za nekaj, kar naj bi se uživalo v naravni tekoči obliki. [19]

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.