Ritmični sistem kot zdravilni sistem
Če pogledamo TRIDELNO NARAVO ČLOVEKA, lahko opazimo poseben položaj
ritmičnega sistema v sredini med živčno-čutilnim sistemom in metaboličnim
sistemom s pripadajočimi udi. Ritmični sistem obsega srce in pljuča, ki sta
– kot se vidi iz slike – v tesni povezavi. Lahko bi rekli: Dve pljučni krili
objemati srce v sredini. To fizično razmerje dveh organov ritmičnega sistema
odseva njuno sodelovanje pri procesu oživljanja 'utrujene' krvi, ki prenaša
ogljikov dioksid, ki je nastal v telesnih celicah kot stranski produkt
presnove glukoze. Ta kri se pretaka skozi desni prekat srca v pljuča, kjer
se preko dejavnosti dihanja odstrani iz nje ogljikov dioksid in se vanjo
prejme kisik. Kri, ki je oživljena s kisikom, se vrne v levi srčni prekat in
se potem skozi omrežje arterij in kapilar pretaka vse do posameznih celic
telesnih tkiv. Ta nenehna ritmična preobrazba modre krvi v rdečo kri
[1] je
vitalnega pomena za obstoj našega celotnega organizma.
To sodelovanje teh dveh organov se dogaja na ritmični način, zato ker
srednji sistem v človeku, "vključuje v smislu dejavnosti vse, kar je pod
vlivom ritma – v prvi vrsti dihalni sistem in njegovo povezavo z sistemov
kroženja krvi. V širšem smislu obstajajo tudi drugi ritmi, ki so posebnega
pomena za človeka, na primer, ritem dneva in noči, spanja in budnosti,
ritmična asimilacija hrane in tako dalje. Ti ritmi so neprestano moteni na
mnoge načine, zato se morajo posledice teh motenj uravnotežiti s pomočjo
določenih faktorjev urejevanja, ki obstajajo v telesu.
Ta ritmična organizacija človeka je zelo pogosto napačno razumljena v
zvezi z eno od njenih tipičnih lastnosti, to je razmerja, ki je
vzpostavljeno med ritmom kroženja krvi in ritmom dihanja. Pri odraslem
človeku je to razmerje približno štiri proti ena. To je seveda samo
povprečno približno razmerje in njegove variacije pri posameznikih odražajo
obseg zdravja in bolezni v človeškem organizmu. Kar pride na dan v tem
ritmičnem človeku kot odnos štiri proti ena se nadaljuje v celotnem
človeškem organizmu. Vse, kar priteka iz metaboličnega sistema proti
srednjemu ritmičnemu sistemu, in se zoperstavlja temu, kar priteka iz
živčno-čutilnega sistema v ritmični sistem, se odvija v tempu štiri proti
ena.
Če hočemo biti natančni, dihalni sistem se lahko razume kot ritmično
nadaljevanje živčno-čutilnega sistema in sistem obtočil kot ritmično
nadaljevanje metaboličnega sistema. Lahko bi rekli, da metabolični sistem
pošilja tako rekoč svoje učinke navzgor v ritmičnega človeka in to se izraža
v vsakdanjem življenju preko ritma cirkulacije krvi. Živčno-čutilni sistem
pošilja svoje učinke v dihalni sistem in to se izraža preko ritma dihanja.
Na ta način vidimo v odnosu štiri proti ena v ritmičnem človeku – kajti
obstaja kakih sedemdeset srčnih utripov proti vsakih osemnajst dihov –
srečanje med živčno-čutilnim sistemom in metaboličnim sistemom."
[2]
To razmerje dveh ritmov ima globje ozadje, zato ker "je človek član
celotnega velikega kozmičnega sorodstva, tako kot je vsak od naših prstov
član našega celotnega organizma. Velika večina ljudi nič več ne občuti samih
sebe kot članov velikega svetovnega organizma, vendarle nas lahko celo
dandanes navadna znanstvena presoja pouči, da sta človek in njegovo
življenje del celotne kozmične ureditve, v katero je umeščen s svojim
organizmom. Vzemimo zelo enostaven primer. Znano je, da 21. marca spomladi
vzide sonce na določeni točki na nebu. To imenujemo
pomladna točka. Prav tako se ve, da ta
pomladna točka ni vsako leto ista, temveč se premika. Sonce vzide vsako
pomlad malce dalje v Zodiaku in zatorej si lahko predstavljamo, da bo v
določenem času mesto sončnega vzhoda prešlo krog celotnega Zodiaka.
Približen čas, ki ga potrebuje Sonce za njegovo pot okrog Zodiaka, je 25.920
let. Ko bo minilo 25.920 let bo pomladna točka prišla nazaj na svojo začetno
mesto." [3]
Če sedaj usmerimo naš pogled v človeško notranjost, lahko opazimo, da
"izvede človek v svojem normalnem stanju osemnajst dihov na minuto. To se
spreminja, zato ker diha človek precej hitreje v mladosti in bolj počasi v
starosti – vendar je za normalnega človeka pravilno reči, da izvaja
osemnajst dihov na minuto. Če pomnožimo 18 s 60 dobimo 1.080, kar je število
dihov na uro; pomnožite to s 24 in dobite 25.920 dihov na dan. Tako lahko
vidimo, da isto število ureja človekov dan v odnosu do njegovega dihanja,
kot ureja prehod spomladanske točke skozi veliko kozmično leto
[4]. To je en primer, ki odkriva, kako je človek
dejansko voden v eni pomembni dejavnosti, od katere je odvisen vsak trenutek
njegovega življenja, s strani enakega števila in mere, kot vodi pot Sonca," [5] od katerega je odvisno vse
življenje na Zemlji.
Mnogo več obstaja v ozadju tega, toda zgornji opis bi moral zadostovati,
da prikaže pomembnost ritmov v človeškem življenju; prav tako nam pomaga razumeti, zakaj se srednji sistem
TRIDELNE NARAVE ČLOVEKA imenuje ritmični
sistem. Če sedaj vstavimo vse to v okvir
BISTVA ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA, bi moral
postati očiten velik pomen pravilnega delovanja ritmičnega sistema za
zdravje celotnega organizma. To postane še bolj očitno, ko k temu dodamo
razlago porekla 'VROČIH' IN 'HLADNIH' BOLEZNI, ki so manifestacija pretiranih
medsebojnih učinkov živčno-čutilnega sistema in metaboličnega sistema z udi.
Srednji sistem posreduje na ritmični način med dvema nasprotnima sistemoma,
ki predstavljata dva različna svetova – duhovni svet zgoraj in fizični svet
spodaj. Potemtakem lahko prepoznamo ritmični sistem kot ČLOVEKOVEGA NOTRANJEGA ZDRAVNIKA. Ta
"ritmični sistem je posrednik med kozmičnim in zemeljskim v človeku."
[6] In "prav tako kot poteka življenje rastline in
živali v njihovi zunanji obliki ritmično, prav tako poteka življenje
fizičnega telesa. Srce bije ritmično, pljuča dihajo ritmično, in tako dalje.
Vse to se odvija ritmično, zato ker je tako urejeno s strani višjih duhovnih
sil oz. s pomočjo modrosti sveta."
[7]
Potemtakem lahko zaključimo, da "je v človeku stalno prisoten doktor,
zato ker so v ritmičnem sistemu aktivni zdravilni faktorji.
Dejansko je cel
ritmični sistem doktor. Ker je dejavnost doktorja, da nekaj zdravi,
in ker obstaja potreba po zdravljenju, mora očitno obstajati tudi bolezen.
Če je temu tako, potem morajo biti hoja, mišljenje in prebava stalni procesi
bolezni, ter dihanje in kroženje krvi stalno zdravljenje. To se resnično
dogaja" [8] v človeškem organizmu. V skladu s tem uvidom lahko vidimo vse,
kar prihaja proti centru našega bitja kot začasno motnjo, ki mora biti
preobražena na takšen način, da se ohrani ravnotežje celote s pomočjo
modrosti, ki je dejavna v ozadju ritmičnega sistema.
"Naj bo hrana vaše zdravilo"
Po tem, ko smo si pridobili osnovno razumevanje zdravilne vloge
ritmičnega sistema v celem človeškem organizmu, se lahko sedaj osredotočimo
na njegov odnos do metaboličnega sistema, ki preskrbuje hranila, ki vstopajo
v krvni obtok v tankem črevesju preko ogromnega števila črevesnih resic.
Kot je pojasnjeno v principu
PREHRANA IN 'NOTRANJI BOLNIK', "vsak metabolični proces, če ni
zaustavljen, povzroči bolezen v organizmu."
[9] Zaradi tega razloga, "morajo obstajati tudi drugi procesi, kateri
imajo zgodnejši datum nastanka, [10] zato da lahko metabolizem sploh obstaja v
človeku. Ti procesi so procesi kroženja. Kroženje krvi proizvaja stalne
zdravilne procese. Če želimo pravilno opisati človeka, se moramo gibati
nazaj od metaboličnega procesa do procesa kroženja krvi, seveda vključno z
vsemi gonilnimi silami, ki so podlaga procesom kroženja. Neka snov povzroča
hitrejše, druga snov počasnejše kroženje v najširšem pomenu besede. Seveda
imamo v sebi tudi manjše podrejene sisteme obtočil. Vzemimo katerokoli
mineralno snov, recimo zlato, ali pa baker, ki jo na nek način uvedemo v
telo – skozi usta, z injekcijo ali na nek drug način – vsaka snov je
opremljena s silo vplivanja na krvni obtok, tako da ga spreminja, da ga
povrne v zdravo stanje in tako dalje. In to, kar moramo vedeti z namenom, da
bi pridobimo vpogled v bistvene zdravilne procese v človeku, je, kakšno
spremembo kroženja sproži v nas vsaka snov, ki obstaja v svetu okoli nas.
Zato lahko rečemo, da je kroženje krvi nenehen proces zdravljenja."
[1note111]
Če hočemo dojeti, kaj se meni s temi spremembami manjših kroženj, moramo
"uvideti – takoj ko začnemo govoriti o tekočem organizmu, ki zapolnjuje isti
prostor, kot je zaseden s strani fizičnega organizma – da ne moremo govoriti
o tem tekočem organizmu v zemeljskem človeku brez omembe eteričnega telesa,
ki prežema ta tekoči organizem in ga zapolnjuje s silami. Tekočin se ne bi
smelo predstavljati kot pretežno enotno tekočino, temveč kot diferencirano
in organizirano – čeprav je tukaj proces organiziranja bolj valujoč.
[12] To velja tudi za kri. "V tolikšni meri, kot
pripada kri tekočemu organizmu, najdemo v krvi eterično telo, ki jo prežema
s svojimi silami."
[13] To
eterično telo ni preprosta entiteta, temveč se zelo razlikuje; v njemu so
številnimi tokovi, glavni ritmi, pod-ritmi in majhni ritmi – in vse to
učinkuje na stanje celotnega človeškega organizma.
V tem prehranskem principu smo se osredotočili na nasprotje med
metaboličnim in ritmičnim sistemom z njegovim krvnim obtokom in dihanjem.
Medtem ko se metabolični sistem s svojimi težnjami k bolezni lahko označi
kot notranji bolnik, je ritmični sistem v svoji bistveni lastnosti
notranji
zdravnik, ker vsebuje prirojeno moč za ponovno vzpostavljanje
ravnovesja v človeškem organizmu. Vendar obstajajo tudi vplivi, ki vstopajo
vanj od zunaj – čutni vtisi, snovi v zraku in snovi v hrani. Ti vplivi so
lahko koristni ali škodljivi. Na primer, "če preučujete srce – ta čudoviti
organ z urejenim ritmom in prirojeno modrostjo – in ga primerjate s
hrepenenji in strastmi astralnega telesa, ki dopušča vsakovrstne aktivnosti,
ki delujejo proti srcu, boste prepoznali, kako škodljiv vpliv imajo na
njegovo normalno delovanje strasti," [14] ki nas
spodbujajo, da ponavljamo stvari, ki jih imamo radi, preko zdrave mere.
To velja še posebno v primeru hrane in pijače, kajti "mi se ne moremo izogniti
temu, da preko uživanja hrane in pijače nenehno škodimo našemu zdravju.
Pretirano hranjenje in pitje nam bolj resno škodita, ampak te dejavnosti nas
vedno v manjši meri poškodujejo. Vendar je ritmični sistem tisti, ki nenehno
zdravi to bolezen. Človekovo življenje na Zemlji je neprestan proces
obolevanja in neprestan proces ozdravljanja." [15]
Če hočemo razumeti ta prehod od škodovanja do zdravljenja, moramo
pogledati "spremembo, kateri je izpostavljena zunanja snov v prehranskem
sistemu (presnovnem oz. metaboličnem sistemu), kajti potem prepoznamo pomen
hranilnih sil v človeku. Ampak te sile se prenesejo v sistem dihanja. In
medtem ko nadaljujejo z delovanjem v dihalnem sistemu, ne postanejo samo
sile za potešitev lakote in žeje, ne le sile obnove človeka, ampak postanejo
notranje sile za odpravo bolezni. Preobražene hranilne sile so zdravilne
sile. Kdor pravilno razume prehrano, razume začetek procesa zdravljenja.
Kdor ve, kaj mora v zdravem človeku početi mineral
[16], ta tudi ve, kako mineral deluje kot sredstvo za zdravljenje v tem
ali onem primeru. Zdravilne sile v nas so preobražene
hranilne sile."
[17]
Za resnično razumevanje različnih mineralnih snovi, ki vstopajo v nas v
različnih oblikah in imajo različne učinke na 'manjše krožne sisteme' v
celotnem sistemu kroženja krvi je potreben študij klasične medicine in
obenem tudi duhovno-znanstvene medicine. Za ostale ljudi je dovolj, da
dojamejo, da je bilo poznavanje teh učinkov v ozadju Hipokratovega citata:
"Naj bo hrana vaše zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana."
[18]
Pri prehodu iz metaboličnega v ritmični sistem imamo proces, ko se
hranile snovi preobrazijo v zdravilne snovi – natančneje, mineralne snovi,
ki vsebujejo sile hranjenja. Hrana je lahko naše zdravilo samo zato, ker
vsebuje mineralne snovi. "Potemtakem je precej dobra praksa, če
nekdo, ki ne more prenašati to ali ono nesoljeno hrano, doda več soli. Nekdo
drug mora dodati poper, medtem ko drugi dodajo papriko. Zato ker oseba ne
more prenesti stvari takšne kot so, jih prilagodi tako, da zadovoljijo njene
potrebe. Tu spet ne obstaja meja v primeru, ko nekdo potrebuje poper ali
papriko kot zdravilo; ne obstaja meje med uporabo popra ali paprike z
namenom, da se nekdo pozdravi s pomočjo prebave, ali, če se vzame nekaj iz
mineralnega kraljestva, kadar se stvari poslabšajo. Ni pomembno, če je to
dano kot dodatek hrani ali kot zdravilo; tu se stvari spet zlivajo druga v
drugo – tu znova ni meje." [19] Z drugimi besedami, v odnosu do učinkov
mineralnih snovi na ritmični sistem ne obstaja jasne razmejitve med tistimi
mineralnimi snovi, ki vstopajo v krvni obtok kot hranila, in tistimi, ki
vstopajo kot stimulansi ali zdravila. Potemtakem v tem primeru ne obstaja
resnične razmejitve med hrano in zdravili.
Za dopolnilne perspektive glej:
♦ PREHRANA IN 'NOTRANJI BOLNIK'
♦ HRANA IN DUŠEVNO POČUTJE
PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE
Ta prehranski princip razloži, kako se naša hrana preobrazi v zdravilo;
vendar to še ne pomeni, da ima vsa hrana pozitiven terapijski učinek na
stanje našega organizma. To se lahko zgodi samo pod naslednjimi pogoji:
- če jemo hrano dobre kakovosti;
- če jemo ustrezne količine hrane;
- če izbira hrane ustreza našim osebnim potrebam.
Znano je, da zdravilo lahko škodi, če se ga jemlje, ko ni potrebe, ali
če količina zdravila ni prava, ali če je kakovost zdravila slaba. Vse to
drži tudi za hrano; razlika je v tem, da so učinki hrane bolj blagi v
primerjavi z zdravili, ter v tem, da so količine hrane, ki jo zaužijemo,
večje od običajnih količin zdravil.
♣ Glej
DEVET VIDIKOV ZDRAVEGA OBROKA za razširjen pregled pogojev, ki omogočajo, da ima naša hrana
zdravilne učinke.
Če pogledamo vprašanje kakovosti hrane, je prva stvar, ki izstopa, velik
pomen mineralov v naši hrani . To je prepoznano s strani moderne prehranske
znanosti, vendar brez zavedanja o obstoju različne kakovosti mineralov.
Obstaja kritična razlika med minerali, ki pridejo v obstoj po naravni poti,
in umetnimi kemičnimi spojinami, ki jih ustvari človek, kot so umetna
gnojila, herbicidi, pesticidi in dodatki živilom. Lahko si predstavljamo, da
učinek vseh teh umetnih mineralnih snovi (celo v majhnih odmerkih) na
procese kroženja krvi ne more biti dobrodejen v takšni meri, kot je to v
primeru naravnih mineralnih snovi. V tem oziru imajo divja hrana ali
ekološka hrana prednost, ker vsebujejo minerale v njihovi naravni obliki in
sestavi.
V povezavi s tem je tudi jasna velika prednost polnovrednih živil pred
rafiniranimi živili. Zaradi postopka rafiniranja izgubimo veliko količino
pomembnih esencialnih mineralov in elementov v sledeh. Poleg tega lahko
dobimo preveč določenih mineralnih snovi, kot so prečiščena sol ali sladkor,
brez pripadajočih mineralov v sledeh, ki so bistvenega pomena za pravilno
stimulacijo manjših sistemov kroženja. Uživanje rafiniranih živil pripelje
do neskladnosti med metaboličnimi in ritmičnimi procesi. Zato ne preseneča,
če dandanes obstaja dovolj dokazov, da prekomerno uživanje belega sladkorja
spodbuja našega 'notranjega bolnika' do skrajnih meja in posledično prispeva
k množici modernih bolezni. [20]
Potemtakem je najboljše preventivno zdravilo, da preko naše dnevne
prehrane dobimo dovolj mineralov v njihovi naravni obliki. To potrjuje tudi
dejstvo, da je tradicionalna medicina temeljila na uporabi rastlin v
mnogoterih oblikah, kot so čaji, tinkture, eliksirji, mešanice zelišč, itd.
Vsa naravna hrana je izjemno kompleksna kombinacija več sto naravnih
kemičnih spojin [21],
ki jih ni mogoče nadomestiti z izoliranimi snovmi, četudi so pridobljene iz
naravnih virov. Na primer, železo znotraj koprive bo delovalo drugače kot
železo, ki ga vsebuje meso, zaradi vseh
fitokemikalij, ki so prisotne v koprivi. Zatorej so najboljši vir
'multimineralnih zdravil' naravna živila, v prvi vrsti rastline.
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno
vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV
z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem.
Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z
namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
