‘Vroče’ in ‘hladne’ bolezni

V človeškem organizmu obstaja polarnost med ‘hladnimi’ procesi razgradnje, ki so aktivnimi predvsem v glavi, in ‘vročimi’ procesi izgradnje, ki so aktivni predvsem v trebuhu in okončinah. Te procese ohranja v ravnovesju ritmični sistem v prsih. Kadar nek proces izgradnje prekorači ustrezno mejo svojega delovanja in začne premočno delovati v sistemu živcev in čutil, potem lahko zbolimo za vnetno vrsto bolezni, ki povzroči povišanje telesne temperature in otekanje. Če nek proces razgradnje prekorači svojo pravo mejo in začne premočno delovati v sistemu presnove in udov, potem zbolimo za sklerotično vrsto bolezni, ki povzroča dolgotrajne in počasne degenerativne procese.

Kako se zdrav metabolični proces spremeni v bolezen

Ko pogledamo na TRIDELNO NARAVO ČLOVEKA, lahko vidimo, da je sistem živcev in čutil skoncentriran v glavi; njegov glavni organ so možgani. Za pravilno delovanje naših miselnih dejavnosti morajo biti možgani v fizičnem mirovanju in razmeroma hladni. [1] Metabolični sistem in udi pa so fizično mnogo bolj aktivni in ogrejejo naše telo, kadar se premikamo ali kaj delamo. Pravo ravnotežje med tema dvema nasprotnima aktivnostima vzdržujejo ritmične aktivnosti v prsih – to je dihanje in ritem krvnega obtoka.

Vendar pa obstaja tudi druga, bolj skrita, polarnost med tema dvema sistemoma. "Znotraj človeškega organizma v bistvu poteka neprekinjeno medsebojno vplivanje med procesi razgradnje, tj. procesi umiranja, in procesi izgradnje, tj. procesi rasti oz. razmnoževanja z delitvijo celic. Človeške organizacije ni možno razumeti brez teh aktivnosti.

Kaj se dejansko tu dogaja? Če proces razgradnje organizacije živcev in čutil deluje preko ritma v metaboličnemu sistemu in udih, je v njem prisotno nekaj, kar deluje proti sistemu metabolizma in udov, nekaj, kar je strup za ta sistem. Prav tako velja tudi obratno: ko proces, prisoten v sistemu izgradnje, deluje preko ritma v sistemu glave, je to strup za sistem glave. In ker so sistemi razporejeni po celotnem organizmu, se povsod v človeškem organizmu neprestano dogajajo zastrupitve in razstrupitve; in vse to je postavljeno v ravnovesje z ritmičnimi procesi.

Potemtakem ne moremo tovrstne naravne procese, ki se odvijajo v organizmu, gledati na enostranski način – na način kot si ljudje to običajno predstavljajo, tako da zdrave procese preprosto označijo za normalne. V resnici vidimo dva procesa, ki delujeta drug proti drugemu, kjer je en proces dejansko povzročitelj bolezni za drugega. Preprosto sploh ne moremo živeti v fizičnem organizmu brez nenehnega izpostavljanja našega sistema metabolizma in udov vzrokom bolezni iz sistema glave; prav tako sistem glave nenehno izpostavljamo vzrokom bolezni iz sistema metabolizma in udov. Tehtnica, ki ni pravilno uravnotežena, je vržena iz ravnotežja zaradi popolnoma naravnih zakonov in zato ne leži vodoravno; podobno tudi življenje, ki je znotraj sebe v nenehnem gibanju, preprosto ne obstaja v stanju uravnoteženega mirovanja, ampak obstaja v stanju ravnovesja, ki se lahko v vsakem trenutku odkloni v obe smeri proti nepravilnostim.

Zdravljenje torej preprosto pomeni, da se v primeru, ko sistem glave deluje na način, ki preveč močno zastruplja metabolični sistem, to strupeno učinkovanje olajša oziroma se ga odstrani. Če po drugi strani metabolični sistem in udi delujejo na način, ki premočno zastruplja sistem glave – kar pomeni, da deluje preobilno – potem se mora njegovo strupeno učinkovanje prav tako odstraniti." [2]

Ena od osnovnih značilnosti antropozofske medicine je njen pristop k diagnostiki in zdravljenju, ki temelji na polarnosti skleroznih in vnetnih bolezni. "Nezdrav presežek dejavnosti metaboličnega sistema in udov se izraža s povečanjem toplote in v presežku tekočine (otekanje), kar sta bistveni značilnosti povišane telesne temperature in vnetja. Nezdrav presežek dejavnosti živčno-čutilnega sistema se izraža z izgubo tekočine, v prekomerni otrdelosti, z izgubo mobilnosti in fleksibilnosti ter s kopičenjem mineralov v telesu. Vse to so značilnosti degenerativnih ali skleroznih bolezni, kot sta osteoartritis ali arterioskleroza." [3]

'Vroča' bolezen potemtakem nastane takrat, ko določena aktivnost, ki uspeva v toplem okolju metaboličnega sistema in udov, prestopi svojo pravo mejo in ustrezno intenzivnost delovanja in pogosto povzroči, da postanemo dobesedno prevroči. 'Hladna' bolezen pa nastane, ko določena dejavnost, ki uspeva v relativno hladnem okolju živčno-čutilnega sistema,  prestopi svojo pravo mejo in ustrezno intenzivnost delovanja in pogosto povzroči, da del organizma, ki bi moral biti gibljiv, postane tog – kar je enako učinku mraza na živ organizem.

Seveda je potrebno upoštevati dejstvo, da je človek z njegovim organizmom izredno kompleksno bitje in potemtakem lahko odkrijemo tudi bolezni, ki so posledica različnih kombinacij presežkov, ki izvirajo tako v zgornjem (hladnem) sistemu kot v spodnjem (toplem) sistemu, ali v obeh.

  OPOMBE

  1. "Pri ljudeh je povprečna notranja temperatura 37°C, čeprav se ta razlikuje med posamezniki. Poleg tega imajo različni deli telesa različne temperature. Nihče nima ves čas enake temperature v teku dneva. Telesna temperatura zdravega človeka niha med dnevom za okoli pol stopinje, z nižjimi temperaturami dopoldan in višjimi temperaturami popoldne in zvečer, v skladu s spremembami telesnih potreb in aktivnosti. Druge okoliščine prav tako vplivajo na telesno temperaturo." (Wikipedia/Human Body Temperature, July 2015) Na primer, ena od posledic prekomerne intelektualne dejavnosti, še posebej v kombinaciji z uporabo računalnika, je ohlajanje telesa.
  2. Rudolf Steiner, Dornach, 9.10.1920, am; Physiology & Therapeutics, Mercury Press
  3. Dr Michael Evans & Ian Rodger, Anthroposophical Medicine, Thorsons, London, 1992