Hrana in gibanje

V našem telesu se dogajati dve vrsti gibanja. V njem se gibljejo tekočine, celice in hranila, ki oskrbujejo naš organizem s potrebnimi snovmi. To neprostovoljno gibanje je dejavnost naše ‘notranje volje’, ki se odvija pod vplivom kozmičnih sil oz. kozmične zakonitosti. Poleg tega uporabljamo našo ‘zunanjo voljo’ v skladu z zemeljskimi silami oz. zemeljsko zakonitostjo, ko s pomočjo naših udov izvajamo prostovoljno gibanje, kar nam omogoča, da spreminjamo stvari v zunanjem svetu. Ker to zunanje gibanje spodbuja procese razgradnje našega fizičnega organizma, kar povzroča utrujenost in izčrpanost, moramo obnoviti naše telo s pomočjo uživanja hrane, ki spodbujajo procese izgradnje našega metaboličnega sistema.

Uvodno branje:

♦ TRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

Dejavnosti prehranjevanja kot notranja manifestacija volje

Če pogledamo na TRIDELNO NARAVO ČLOVEKA, vidimo, da dejavnosti prehranjevanja pripadajo metaboličnemu sistemu in udom, ter da so te dejavnosti v svoji prvobitni naravi izraz dejavnosti naše volje. Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je ta sitem sestavljen iz dveh podsistemov – iz metaboličnega sistema in sistema udov. Povsem očitno je, da so procesi prehrane najbolj intimno povezani z metaboličnim sistemom, ki preskrbuje vse celice našega organizma s potrebnimi hranili. To se doseže s pomočjo naslednjih dejavnosti:

Zatorej moramo razlikovati med dejavnostmi prebave in metaboličnimi aktivnostmi. V prvem primeru je hrana podvržena procesom razgradnje v prebavnem traktu. Čeprav se ti procesi izvajajo s pomočjo nekaterih organov metaboličnega sistema, se ti procesi ne prištevajo k metaboličnim procesom, saj v tem primeru ti organi vplivajo na snovi v prebavnem traktu 'odzunaj'. To pomeni, da hrana v prebavnem traktu še ni postala del našega organizma. Šele potem, ko hranila preidejo skozi porozne stene črevesja v krvni in limfni obtok, postanejo le-ta neposredno vpletena v dejavnosti našega metaboličnega sistema.

Naslednja stvar, ki jo je potrebno upoštevati, je delitev procesov metaboličnega sistema v dve skupini:

Za stalno obnovo naših telesnih organov in tkiv sta potrebni obe vrsti procesov. Obe vrsti vključujeta tudi transport snovi – to je gibanje tekočin in snovi v notranjosti našega telesa. Vendar pa gibanje znotraj človeškega organizma ni isto, kot zunanje gibanje, kajti "človek, ki giblje svoje telo, je vključen v zemeljsko zakonitost. Če pa pogledamo na našo prebavo, na gibanje hranilnih snovi v prebavilih, na dejanski pretok krvi skozi žile – in obstaja še veliko drugih stvari, ki se gibljejo znotraj človeka – takrat dobimo predstavo o tem, kaj se giblje v notranjosti človeka ne glede na to ali stoji ali hodi. Vsega tega ni možno povezati z zemeljsko zakonitostjo brez nadaljnjega premisleka, temveč moramo to raje povezati z kozmično zakonitostjo. Torej lahko izjavimo, da je vse, kar pripada notranjemu gibanju človeka – vsekakor fizično-telesnemu gibanju, vendar v notranjosti človeka – vključeno v kozmično zakonitost." [2]

Tako vidimo, da procesi prehranjevanja vključujejo tudi gibanje snovi v notranjosti telesa, ki pa je le v majni meri pod vplivi fizičnih zakonov, ki prevladujejo na Zemlji, temveč imajo na to gibanje odločujoče vplive eterične, astralne in duhovne sile – z drugimi besedami rečeno, notranje gibanje je prvenstveno pod vplivom kozmične zakonitosti. Ta povezava je bolj razumljiva, če upoštevamo, do fiziološki procesi v našem organizmu niso zgolj fizični procesi, temveč jih lahko smatramo za nadčutne procese, ki se odražajo na fizičnem nivoju (glej Fiziološki procesi kot nadčutni procesi). Potem nas ne bo presenetila zahteva, da moramo z namenom, "da bi resnično razumeli človeško naravo, usmeriti našo pozornost na dejstvo, da se narava naših udov širi navznoter. Vsi procesi, ki so v osnovi povezani z asimilacijo in prebavo, kot tudi z izločanjem mleka pri ženskah, in tako naprej – vsi ti procesi so nadaljevanje narave naših udov, vendar pa je v tem primeru le-ta usmerjena navznoter. Ko govorimo o naravi volje ali o naravi metabolizma, pri tem ne mislimo samo na zunanje ude, ampak tudi na nadaljevanje dejavnosti udov v notranjost" [3] človeškega organizma.

Tako smo prispeli do pravega razloga, zakaj se sistem metabolizma in sitem udov smatrata kot en sistem, sistem metabolizma in udov. Oba sta izraz človekovih dejavnosti volje. V prvem primeru naša volja deluje navznoter in v drugem primeru deluje navzven. Ampak obstaja tudi bistvena razlika: v prvem primeru imamo neprostovoljno notranje gibanje, ki se izvaja v skladu s kozmičnimi zakoni, v drugem primeru pa imamo prostovoljno gibanje naših udov, ki jih izvajajmo v skladu z zemeljskimi zakoni. Zaradi tega ločujemo zunanje prostovoljno in notranje neprostovoljno gibanje.

Na ta način smo prispeli do ene arhetipske lastnosti naše volje, ki jo lahko prepoznamo tudi v dejavnostih prehranjevanja. Vendar pa to ni edina lastnost volje. Še bolj pomembni sta njeni sposobnosti za preoblikovanje in preobrazbo. Zato lahko rečemo: Tako kot s pomočjo naših udov premikamo, preoblikujemo in preobražamo fizične snovi v zunanjem svetu, tako s pomočjo prehranskih dejavnosti premikamo, preoblikujemo in preobražamo snovi v našem telesu. Zato se lahko 'narava naših udov' – kar pomeni sposobnost spreminjanja – širi navznoter, tako kot se lahko 'narava naše prehrane' širi navzven s pomočjo procesov, ki oskrbujejo celice celotnega organizma s potrebnimi snovmi. Tako lahko vidimo, da je arhetip prehranjevanja dejansko arhetip naše volje – to je sposobnost premikanja, preoblikovanja in preobrazbe fizičnih snovi. [4]

Zunanje gibanje kot zavestna manifestacija volje

Metabolični sistem in udi so sedež človekove volje. Volja je najbolj aktiven pol človeka, ki nam omogoča, da delujemo na svet okoli sebe in ga spreminjamo s pomočjo naših rok in nog. Vsi fizični dosežki v vseh obstoječih kulturah človeštva so bili ustvarjeni s pomočjo naših udov – bolj natančno rečeno, s sposobnostjo gibanja naših udov. Zatorej se lahko upravičeno vprašamo: Kako naše ideje usmerjajo delovanje naših udov?

Najprej si oglejmo široko razširjeno mehanistično predstavo človeškega gibanja. "Ko materialistični fiziolog govori o volji ima v mislih neke vrste telefonski signal, ki je poslan iz osrednjega organa, iz možganov, in ki nadaljuje pot skozi tako imenovane motorične živce in tako, na primer, premakne nogo. Ampak to je popolnoma napačna hipoteza." [5] S pomočjo opisa TRIDELNE NARAVE ČLOVEKA lahko dojamemo, zakaj je znanstvena razlaga človeškega gibanja napačna. Najprej se moramo "odreči predsodku, da je naš celotni duševni element povezan samo s sistemom živcev in čutil. Le svet miselnih podob je povezan s sistemom živcev in čutil, medtem ko svet občutkov in čustev z njim ni povezan. Svet občutkov in čustev je neposredno povezan z ritmičnim organizmom in svet volje je povezan z organizmom metabolizma in udov. Ko nekaj hočem, se mora nekaj dogoditi v mojem organizmu metabolizma in udov. Živčni sistem je tam le zato, da ima človek lahko miselne slike o tem, kaj se dejansko dogaja z voljo. Ne obstajajo 'živci volje'; delitev živcev na senzorične živce in motorične živce je nesmiselna. Živci so vsi ene vrste in tako imenovani živci volje ali motorični živci obstajajo samo z namenom, da z njimi zaznavamo procese volje znotraj nas; ti živci so prav tako senzorični živci." [6]

Ker je zgornja materialistična razlaga splošno razširjena zmota, je potrebno poudariti, "da je živčni sistem fizičnega organizma enotna organizacija in je zato razvrstitev živcev v senzorične in motorične pravi nesmisel, ki se ga anatomsko ne da dokazati. Živci so organizirani kot enota in imajo vsi enako funkcijo. Tako imenovani motorični živci se razlikujejo od tako imenovanih senzoričnih živcev le do te mere, da so senzorični živci razmeščeni tako, da služijo zaznavanju zunanjega sveta, medtem ko motorični živci služijo zaznavanju našega organizma. [7] Funkcija motoričnega živca ni v tem, da povzroči, na primer, premik moje roke; to je čisti nesmisel. Ta živec obstaja z namenom, da zaznava gibanje moje roke od znotraj. Medtem ko senzorični živci služijo za zaznavanje zunanjega sveta. To je njihova edina razlika. " [8]

Po tem uvodu si lahko ogledamo duhovno znanstveno razlago gibanja naših udov. Le-ta se prične z dejstvom, da vsako človeško telo vsebuje "omejen toplotni prostor, ki je višje temperature od svoje okolice. V tej povišani temperaturi živita naš duševni in duhovni element. S pomočjo te toplote se duša in duh v naši notranjosti posredno prenašata do naših ostalih organov. Na ta način pride v obstoj tudi naša volja. Volja pride v obstoj preko dejstva, da na prvi stopnji deluje nek vpliv na toploto v nas, zatem na našo organizacijo pljuč, od tam pa na našo tekočinsko organizacijo, in šele nato na tisto, kar je mineralna oz. trdna snov v našem organizmu. Na osnovi tega je potrebno organizacijo človeka prikazati na sledeči način: prvi del, na katerega se deluje, je TOPLOTA, zatem se skozi toploto deluje na ZRAK; od tam deluje vpliv na VODO – na tekoči organizem – in od tam na TRDNO organizacijo." [9]

Ostane nam še eno pomembno vprašanje: Kdo na prvi stopnji vpliva na toploto? "Katera sila deluje takrat, ko človek hodi ali pa dela nekaj z rokami? Če se vprašamo, kdo je dejanski osebek, kdo premika roko ali nogo, pridemo do nečesa duhovnega, zagotovo ne do materialnega. Sami sebi smo prisiljeni reči, da je sámo duhovno tisto, ki mora spodbuditi fizične sile v akcijo. Naše človeško gibanje je resnično magičen pojav, saj se v njem nekaj premakne s pomočjo duha. Volja – kar je nekaj povsem duhovnega – mora poseči v telesno aktivnost; to so v resnici magični učinki. Ko hodite, deluje v vas notranji čarovnik, nekaj bistvenega. Dejstvo, da smo fizični ljudje, narejeni iz kosti, krvi in tako naprej, še ne pomeni, da nas to naredi za ljudi, ki se gibljejo; v najboljšem primeru nas to lahko naredi za neaktivna bitja, ki ležijo stalno v postelji. Za to, da smo se sposobni premikati, mora biti volja neposredno aktivna." [10] Ta volja je manifestacija našega duhovnega bistva, naše ego-organizacije.

Naloga usklajevanja med dejavnostmi prehranjevanja in gibanja

Vsakdanja človeška izkušnja je, da po napornem delu postanemo lačni in da se po zaužitju hrane – pod pogojem, da jemo pravo hrano dobre kakovosti in primerno količino, ki ustreza našim individualnim potrebam [11] – počutimo osveženi in da se v nas povrne moč za nadaljevanje dela. Ker so žita glavna hrana človeštva, si oglejmo, kako njihovo zaužitje vpliva na človeka.

"Vsa žita so dobra živila. Žita vsebujejo ogljikove hidrate, in to takšne vrste, da človek pridobiva škrob in sladkor na najbolj zdrav način. Pomembno dejstvo o ogljikovih hidratih je, da se, ko jih jemo, počasi spremenijo v škrob s pomočjo sline v ustih in prebavnih sokov v našem želodcu. Tam mora telo uporabiti silo, da iz njih dobi škrob. Potem se prebavni proces nadaljuje v črevesju. Z namenom, da lahko nekaj preide v kri in doseže tudi glavo, je spet potreben napor, kajti iz škroba se mora dobiti sladkor. Šele potem lahko preide v glavo. Potemtakem mora človek uporabiti še več sil. Sedaj pomislite, če moram uporabiti mojo moč na neki zunanji stvari, potem oslabim. To je resnična skrivnost človeške fiziologije: če sekam drva, če uporabljam mojo zunanjo telesno moč, potem oslabim. Če pa uporabljam notranjo silo, s tem da preoblikujem ogljikove hidrate v škrob in škrob v sladkor, potem postanem močan. [12] Ko uporabljam silo zunaj, oslabim; če uporabljam silo znotraj, postanem močan. Iz tega razloga ni vprašanje ali se enostavno napolnimo s hrano ali ne, temveč je vprašanje, ali hrana proizvaja moč v našem telesu. " [13]

Izjava, da nas zunanje delo 'oslabi', pomeni, da nas delo ali katerakoli druga vrsta telesne dejavnosti utrudi. Če upoštevamo obstoj KOZMIČNEGA PREHRANSKEGA TOKA, potem lahko dodamo še en pogled na povezavo med hrano in gibanjem: "Človek sam proizvaja snovi, ki jih potrebuje, tako da jih pritegne iz vesolja v svoj organizem... Če ne bi bili kot ljudje med rojstvom in smrtjo prisiljeni živeti na Zemlji in urejati zemeljske posle, potem nam sploh ne bi bilo treba jesti, ker bi lahko črpali našo hrano iz vesolja. Ampak, ko moramo delati z rokami, ko moramo hoditi okrog, potem potrebujemo podporo živil, kajti samo telo ne ustvari zadostne količine" [14] snovi.

To, kar je pomembno za razumevanje tega prehranskega principa, je zavedanje, da prehranjevanje spodbuja anabolne procese oz. procese izgrajevanja človeškega organizma, medtem ko gibanje naših udov spodbuja katabolne procese oz. procese razgradnje človeškega organizma. [15] V primeru prehranjevanja imamo opravka "z odnosom med prijetnim okusom na jeziku in skritim, zapletenim nadaljevanjem v preostalem delu telesa, kjer hrana prevzame svojo nalogo hranjenja organizma. Kar obstaja v tem nadaljnjem procesu po našem užitku v okusu hrane, ni povsem razvidno našemu opazovanju in razumevanju. Čeprav morajo v našem telesu prehranske snovi krožiti skozi organizem, nihče ni sposoben reči na osnovi okušanja hrane, kakšna bo njena specifična uporaba v življenjskih procesih telesa." [16] Vendar pa mora biti nekaj povsem jasno: prehranjevanje spodbuja življenjske procese, ki so zaposleni z nenehnim obnavljanjem našega organizma, na temelju dejstva, da "v osnovi vse, kar je prevzeto s strani življenjskih procesov, z namenom, da se zgradi in vzdržuje človeški organizem, izvira iz zunanje narave." [17] To vključuje tudi hrano.

Po drugi strani pa imamo mi vsi izkušnje, ki potrjujejo, "da je utrujenost povezana z izvajanjem zunanjega dela." [18] V tem primeru imamo opravka s prostovoljnim gibanjem, ki ga usmerja naše zavestno življenje. "Ko človek izvaja delo s posredovanjem njegove zavesti, se organi,  ki jih uporabljamo, utrudijo." [19] V primeru dela ali gibanja so to predvsem mišice v naših rokah in nogah.Utrujenost je znak, da so procesi razgradnje našega organizma dosegli točko, ko morajo posredovati procesi obnove z namenom, da se osvežimo s pritokom življenjske energije, ki omogoča naš obstoj in delovanje na fizičnem nivoju. Vsi ti procesi se nenehno odvijajo znotraj našega telesa – znotraj metaboličnega sistema – vendar pa jih je treba neprestano ohranjati v dinamičnem ravnovesju, če želimo biti čili in zdravi.

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ HRANA KOT VIR ENERGIJE

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

V prehranskem principu ŽIV PROCES NOTRANJEGA 'IZGOREVANJA' lahko najdemo prehranske zaključke glede najboljših virov hrane, ki vsebuje ogljikove hidrate. Zato se bomo tu posvetili vprašanju športne prehrane.

Ta temeljni prehranski princip razkriva veliko prednost uživanja ustreznih polnovrednih živil za povečanje telesne energije in vzdržljivosti. To priznavajo tudi strokovnjaki za športno prehrano, s tem da spodbujajo "uživanje počasi-izgorevajočih obrokov oz. obrokov z nizkim glikemičnim indeksom" pred treningom z namenom, da "bi se izognili problemom z nizko ravnijo krvnega sladkorja pri dolgih treningih." Vendar pa potem nasprotujejo samim sebi s promoviranjem športnih energijskih pijač za "pomoč pri vzdrževanju ustrezne ravni sladkorja v krvi, kot gorivo za mišice in za upočasnitev stopnje izčrpavanja glikogena" pri treningih daljših od ene ure. [20]

Primer energijske pijače je Lucozade Energy, ki vsebuje 26% glukoznega sirupa. Na steklenici je naslednja trditev: "Lucozade Energy zagotavlja glukozo, ki je bolj zaželeni naravni vir energije za možgane in telo." Potem ko človek razume, da je najbolj zaželeni naravni vir energije tisti, ki ga telo proizvede samo, potem se človek lahko izogne napačni ugotovitvi, da je uživanje glukoze dobro za telo, samo zaradi tega, ker jo telo potrebuje. Bistveno vprašanje je, kako pridemo do glukoze v našem telesu. To je izjemnega pomena, saj človeško telo ni le vozilo, ki potrebuje gorivo v najbolj prečiščeni obliki.

Dejstvo je, da energetski napitki in druga športna prehranska dopolnila delujejo, vendar pa v glavnem delujejo kot poživila. [21] To pa pomeni, da na dolgi rok redno uživanje športnih dodatkov ne bo naredilo človeka močnejšega, saj poživila zavirajo sposobnost telesa za proizvodnjo lastne energije. Seveda, ko so ljudje še vedno polni mladostnih sil, je težko odkriti tovrstne negativne učinke športnih prehranskih dopolnil, kajti tisto, kar človek izkuša, je njihov kratkoročni stimulativni učinek. Prav tako se moramo zavedati, da obstajajo nekateri posamezniki z več življenjske moči od drugih, ki lahko uporabljajo športne dodatke v daljšem obdobju brez očitnih škodljivih posledic. Vendar pa je potrebno upoštevati vse možne učinke – tako fizične kot nadčutne – preden se lahko odločimo za ali proti uporabi športnih prehranskih dopolnil. Človek mora razumeti, kako stvari delujejo v notranjosti človeškega telesa in poznati vse pozitivne učinke in vse nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenega živila ali poživila. [22]

Poleg tega ne moremo biti gotovi niti v primeru športnika, ki je fizično zelo močan, da je razvil vse svoje potenciale, kajti človek je več kot le gibajoče bitje, ki lahko teče vedno hitreje, skoči vedno dlje in višje, in podobno. Ena od glavnih sposobnosti, ki razlikujejo ljudi od živali, je sposobnost razmišljanja. In z razvojem svojega mišljenja – ki prav tako potrebuje ustrezno in redno vadbo – zmoremo dati globlji smisel našemu življenju, s tem ko prepojimo naše delovanje z moralnimi ideali in naše osebne cilje z modrostjo. To je pot, ki nas vodi k temu, da postanemo resnični človek.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Glavni organ prebavnega sistema je prebavni trakt (imenovan tudi: črevesni trakt, prebavila, prebavni trakt/kanal) skupaj s pripadajoči organi (žleza slinavka, trebušna slinavka, jetra in žolčnik), ki izločajo prebavne sokove.
  2. Rudolf Steiner, Dornach, 24.06.1921; Therapeutic Insights – Earthly and Cosmic Laws, Mercury Press, 1984
  3. Rudolf Steiner, Dornach, 25.04.1920; Mystery of the Universe, Rudolf Steiner Press
  4. Za primerjavo si oglejte opis narave prehranjevanja v tekstu trije mostovi med človekom in zunanjim svetom.
  5. Glej opombo 3
  6. Rudolf Steiner, Dornach, 2.07.1921; isti vir kot v opombi 2
  7. Med glavnimi argumenti v prid obstoja motoričnih živcev je dejstvo, da postane oseba paralizirana, če so ti živci presekani. Vendar pa obstaja možnost drugačne razlage, če vzamemo v poštev, da nam ti živci omogočajo, da zaznavamo gibanje lastnega telesa od znotraj. Potemtakem je razlog za paralizo v odsotnosti notranje zaznave mišic, ki so prizadete zaradi presekanih živcev. Mi jih ne moremo premikati, ker se ne zavedamo več njihovega obstoja.
  8. Rudolf Steiner, Dornach, 6.11.1916; The Karma of Vocation
  9. Rudolf Steiner, Dornach, 16.05.1920; isti vir kot v opombi 3
  10. Rudolf Steiner, Stuttgart, 16.10.1923; Deeper Insights into Education - The Waldorf Approach, Anthroposophic Press, 1983
  11. Dandanes je zelo pomembno, da razlikujemo Resnična živila v primerjavi s ponaredki. Za dodatno perspektivo glej HRANA IN POŽIVILA.
  12. Razlog, zakaj nekateri ljudje dobijo moč s pretežno mesno hrano, je opisan v prehranskem principu RASTLINSKA IN ŽIVALSKA HRANA.
  13. Rudolf Steiner, Dornach, 31.07.1924; From Sunspots to Strawberries
  14. Rudolf Steiner, Dornach, 19.01.1924; Cosmic Workings in Earth and Man
  15. Za potrebe tega prehranskega principa smo se osredotočili na primerjavo prehrane in gibanja, vendar pa niso edini vplivi, ki spodbujajo anabolne oziroma katabolne procese.
  16. Rudolf Steiner, Berlin, 6.02.1913 , www.rsarchive.org
  17. Rudolf Steiner, Berlin, 13.12.1916; www.rsarchive.org
  18. Rudolf Steiner, Berlin, 27.10.1910; Golden Blade 2003
  19. V istem delu
  20. Vir vseh citatov v odstavku: Anita Bean, Sports Supplements – which nutritional supplements really work, A & C Black Publishers, London, 2011
  21. Športna prehranska dopolnila, ki imajo stimulativni učinek, so tista, ki uporabljajo določene izolirane snovi (npr. glukoza, itd.) v koncentrirani obliki (npr. energijske pijače, itd.). Izjema so tista dopolnila, ki vsebujejo naravne rastlinske sestavine, ki niso bile izolirane do skrajnih mej. Za več pojasnil preberite tekst HRANA IN POŽIVILA.
  22. Seveda obstajajo tudi nefizikalni učinki prehranjevanja, ki jih tisti, ki promovirajo športna prehranska dopolnila, ne upoštevajo, ker je njihov pristop k prehrani povsem materialističen. Nekateri nadčutni učinki prehrane so predstavljeni v poglavju PREHRANA IN DUHOVNI RAZVOJ.