Usklajevanje s tridelno rastlino

Med rastlino in človekom obstaja poseben odnos, ki je razviden v tem, kako vpliva rastlinska hrana na človekov organizem, potem ko jo zaužijemo. Korenine rastline spodbujajo človekov sistem živcev in čutil, listi in stebla spodbujajo ritmični sistem, cvetovi, plodovi in semena pa spodbujajo sistem presnove in udov. Kadar pripravimo jedi, ki vsebujejo vse tri dele rastline, ustvarimo bolj uravnotežene obroke, ki hranijo na harmoničen način vse tri glavne sisteme človeškega organizma in tako pomagajo uravnotežiti njegove duševno-duhovne aktivnosti mišljenja, čutenja in volje.

Duhovni arhetip tridelne rastline

Duhovni arhetip rastline je odkril Goethe [1] s pomočjo njegovega poglobljenega opazovanja procesa rasti rastline od kalitve do dozoretja semen. "Na začetku njenega razvoja cela oblika rastline počiva v semenu. Iz semena razvije rastlina njene prve organe, klične liste, potem ko je pustila za seboj zaščitni ovoj semena bolj ali manj v zemlji in je utrdila korenino v prsti. V nadaljnjem poteku rasti, impulz sledi impulzu, kolenca se kopičijo eno na drugem, in na vsakem kolencu imamo list. Listi se pojavljajo v različnih oblikah, spodnji so še preprosti, zgornji bolj nazobčani in sestavljeni iz mnogih majcenih listov. Listi dolgujejo njihov napredek v razvoju svetlobi in zraku.

V oblikovanju cveta rastlina ponovno skrči v ožji prostor to, kar se je prej širilo navzven. V čaši se oblika rastline potegne vkup in z venčnimi listi se spet razširi navzven. Naslednjo skrčenje sledi v pestičih in prašnikih, v organih oploditve. V prejšnjih obdobjih rasti se je sila oblikovanja rastline razvijala enolično kot impulz, ki je ponavljal osnovno obliko. Rastlina proizvaja svojo kopijo iz kolenca v kolence, kajti kolenca in listi so preproste oblike arhetipske rastline. V tej obliki se njeno delovanje odraža v rasti. Če se ta sposobnost razmnoževanja razdeli med dva organa, govorimo o dveh spolih. V obdobju oblikovanja ploda doseže rastlina njeno končno ekspanzijo; v semenu se spet pojavi skrčena. V teh stopnjah izvrši narava ciklus razvoja rastline, in nato začne znova celoten proces. Ideja arhetipske rastline je predstava o osnovnem organu rastline [2], ki postopoma preoblikuje samega sebe – kot na 'duhovni lestvi' – iz semena do ploda.

Tisti, ki v sebi razvije idejo arhetipske rastline in jo obdrži tako gibljivo, da si jo lahko zamišlja v vseh možnih oblikah, ki jo dovoli njena vsebina, lahko z njeno pomočjo razloži vse stvaritve v rastlinskem kraljestvu. Ta oseba bo razumela razvoj posamezne rastline, obenem pa bo tudi odkrila, da so vse rastlinske vrste in podvrste oblikovane v skladu s tem arhetipom." [3]

Potemtakem lahko na osnovi te razlage v arhetipski rastlini razlikujemo tri različne dele, ki imajo odnos z različnimi elementi v njihovi okolici:

• Korenina ima poseben odnos z zemljo in z mineralnimi snovmi v njej;
• Listi imajo poseben odnos do zraka in svetlobe;
• Cvet potrebuje toploto, da dozori v plod oz. sadež in na koncu proizvede semena.

Vendar pa različni deli rastline niso povezani le z različnimi elementi narave, temveč so tudi pod vplivom različnih kozmičnih sevanj. Ena od temeljnih značilnosti biodinamične metode pridelave je, da "imajo vplivi Lune, planetov in zvezd osrednjo vlogo pri rasti rastlin." [4] Ti vplivi niso preprosti, ampak precej zapleteni. "Po navadi si predstavljamo, da Luna preprosto sprejema sončne žarke in jih odbija na Zemljo. Z drugimi besedami, če razmišljamo o vplivih Lune, navadno mislimo le na sončno svetlobo. Vendar pa to ni edina stvar, ki prihaja na Zemljo. Skupaj z luninimi žarki prihaja do Zemlje odsev celotnega vesolja. Luna odseva vse, kar prihaja k njej. V določenem smislu je celotno zvezdnato nebo odsevano v Luni in priteka proti Zemlji, čeprav tega ni mogoče dokazati z nobenim fizikalnim postopkom, ki je trenutno na voljo. To, kar seva iz Lune v rastline, je resnično zelo močna kozmična organizacijska sila," [5] ki jim omogoča, da lahko klijejo, rastejo, cvetijo ter oblikujejo sadeže in semena v skladu z njihovim duhovnim arhetipom.

Tako lahko razumemo, zakaj obstajajo različni setveni koledarji; nekateri izvirajo iz preostankov tradicionalnega védenja o kozmičnih vplivih, spet drugi kot rezultat sodobne duhovne znanosti. "Od leta 1963 je v tisku biodinamični setveni koledar, ki vrtnarjem in kmetom po vsem svetu omogoča gojiti sadje, zelenjavo in žitarice s skladu s kozmičnimi vplivi Lune, zvezd in planetov na rast rastlin." [6] To dokazuje, da imajo kozmični vplivi resnični vpliv, saj sicer pridelovalci ne bi redno kupovali in uporabljali teh koledarjev vse od njihovega nastanka. [7] Obstoj teh vplivov se ne more pripisati subjektivni naravi človeškega zaznavanja, kajti le-ti imajo tako močne učinke na rast rastlin, da se lahko zaznajo celo v njihovi obliki in barvi, in ne le v njihovem okusu in vonju. [8] Tudi moderna znanost je posredno potrdila obstoj neznanih sevanj, ki prihajajo iz vesolja, saj je vidna svetloba le majhen del znotraj zelo obširne palete različnih mikrovalov, med katerimi so tudi sevanja, katerih vloga in namen še ni pojasnjena. Seveda, poleg tega pa obstajajo sevanja oz. vesoljski vplivi, ki so nadčutne narave – to je, eterične, astralne in duhovne narave. Obstoj teh ni mogoče odkriti z inštrumenti, ki zaznavajo le fizične snovi in energije.

Kadar se nekdo loti gojenja rastlin, ni potrebno, da bi pred tem doumel bistveno naravo kozmičnih vplivov na rastline in vse možne vidike teh vplivov, kajti za to je potreben resen študij duhovne znanosti in dolgotrajno opazovanje njihovih učinkov na razvoj rastlin, ko sledimo setvenemu koledarju. Za začetek je dovolj, da priznamo možnost obstoja tovrstnih vlivov in sejemo, sadimo in obdelujemo rastline v primernih obdobjih. Edino, kar je potrebno, je razločevanje štirih skupin rastlin, ki jih ločimo glede na to, katere dele rastline želimo uporabiti za hrano, pijačo, ali zdravilno zelišče. Tako ločimo:

• Korenaste rastline: korenje, čebule, česen, kolerabe, krompir, pastinak, gomoljasto zeleno, rdečo peso, itd.)
• Listnate rastline: vse vrste zelja (glavnato zelje, rdeče zelje, ohrovt, itd.) vse vrste solat, listnata zelišča (drobnjak, koper, itd.) in vsa preostala listnata zelenjava (blitva, špinače, itd.)
• Cvetne rastline: medicinska zelišča (kamilica, ognjič, itd.), vsi grmi in grmičje, ki cvetijo (vrtnice, itd.), in vse cvetlice (tulipani, nageljni, itd.)
• Plodovne rastline obsegajo vse rastline, pri katerih uporabljamo plodove: stročnice (fižol. grah, leča), zelenjavo (paradižnik, kumare, buče, papriko, bučke, itd.), vse drevesno sadje (jabolka, češnje, itd.), vse grmičasto sadje (robidnice, maline, itd.) in ostalo sadje (jagode, itd.)

V skladu s to razvrstitvijo se korenaste rastline sadi, obdeluje in pospravi v obdobjih, ki so pod kozmičnimi vplivi, ki vzpodbujajo razvoj korenin. Ta princip velja tudi za ostale tri skupine. V setvenem koledarju so navedena obdobja, ki so pod različnimi kozmičnimi vplivi, kar nam omogoča, da delujemo v sozvočju s tem, kar priteka do Zemlje iz območja zvezdnih konstelacij in od planetov našega sončnega sistema.

Obstoj štirih skupin rastlin v setvenem koledarju in treh skupin, ki predstavljajo tri dele arhetipske rastline, niso v nasprotju, ampak odražajo dejstvo, da lahko cvet-plod-seme štejemo kot gornji del rastline, ki se razvije pod vplivom toplote; lahko pa jih tudi ločimo v tri podskupine, glede na to, da predstavljajo tri različne faze dozorevanja rastline. Zanimivo je, da je delitev v dve podskupini – cvet in plod – posledica praktičnih opazovanj v pionirskem obdobju razvoja setvenega koledarja, kjer so odkrili, da obstajajo obdobja, ki so bolj ugodna za pridelavo cvetov, ter obdobja, ki so bolj ugodna za pridelavo plodov, vključno z žiti, ki se jih lahko smatra za 'plodove polja'. Tako lahko vidimo, da so v resničnem življenju stvari bolj zamotane, kot bi si včasih želeli, ko se poglabljamo v bolj prikrita dogajanja v svetu narave. [9]

Človek kot 'obrnjena tridelna rastlina'

Kot je splošno znano, obstaja posebna povezava med rastlinami in ljudmi preko elementa zraka: rastline sprejemajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik; ljudje vdihujejo kisik in izdihujejo ogljikov dioksid. Ljudje in živali ne bi bili sposobni živeti na Zemlji brez tega simbiotičnega razmerja z rastlinami. Vendar pa obstaja poleg tega še en zelo pomemben odnos med ljudmi in rastlinami, ki začne delovati takrat, ko uporabimo dele rastlin kot hrano in pijačo ali kot zdravilo.

Če hočemo razumeti to povezavo, se moramo zavedati, da le-ta deluje na nivoju nadčutnih teles, ki prežemajo organe in dejavnosti fizičnega telesa. Pri rastlini imamo opravka z organizmom, ki je sestavljen zgolj iz eteričnega in fizičnega telesa; zaradi tega jo lahko smatramo za zunanjo manifestacijo delovanja eteričnega telesa znotraj fizičnega telesa, ki je vidna v razmnoževanju in preobrazbi celic. Zaradi tega dejstva se lahko eterično telo smatra za našo 'notranjo rastlino'. Vendar pa bi bilo zavajajoče, če bi si predstavljali, da pri človeku nista v dejavnost eteričnega telesa vpletena tudi astralno telo in njegova ego-organizacija. Ker so ta medsebojna vplivanja izjemno zapletena, se bomo sedaj osredotočili na nekaj lastnosti, ki nam bodo pomagale razumeti povezavo med človekom in 'obrnjeno tridelno rastlino'.

Iz opisa TRIDELNE NARAVE ČLOVEKA je razvidno, da lahko človeka razdelimo v tri različne sisteme, ki opravljajo tri posebne naloge:

• Sistem živcev in čutil služi miselnim dejavnostim spoznavanja. To vključuje tako zaznavanje stvari, kot zaznavanje in oblikovanje misli (tj. mišljenje).
• Ritmični sistem harmonizira delovanje celotnega organizma skozi ritem dihanja in srčnega utripa. [10]
• Metabolični sistem in udi služijo funkcijam prebave, presnove, razmnoževanja in gibanja.

Če pogledamo najprej srednji sistem, lahko zlahka najdemo povezavo z listom rastline, kajti rastlina diha skozi izjemno majne spore na spodnji površini lista. Za ostala dva sistema si moramo ogledati opis polarnosti med 'VROČIMI' IN 'HLADNIMI' BOLEZNIMI, kjer lahko odkrijemo, da v naši glavi potrebujemo določeno količino hladu, ki nam omogoča trezno izvajanje dejavnosti spoznavanja, medtem ko potrebujemo v metaboličnem sistemu določeno količino toplote, ki omogoča izvajanje dejavnosti prebave, presnove in razmnoževanja. V primeru rastline pa je ravno obratno: korenina se razvija v tleh, kjer je relativno hladno v primerjavi s količino toplote, ki je potrebna za dozorevanje plodov in semen. Zatorej nas ne bi smelo presenetiti, ko ugotovimo, da so v tem primeru "pri rastlini in človeku stvari ravno obrnjene. Pri rastlinah so korenine spodaj in cvetovi so na vrhu. Človek pa je obrnjena rastlina: kar pri rastlini sestavlja korenino, je dejansko v glavi človeka, in to, kar sestavlja cvet, je bolj v njegovem predelu trebuha. To lahko vidimo tudi v njunih zunanjih oblikah. Človek ima glavo na vrhu, njegovi spolni organi pa so spodaj. Rastlina ima spodaj svoje korenine, medtem ko so cvetovi, ki vsebujejo organe razmnoževanja, zgoraj. Tu je človek (glej uvodno sliko), v glavi je korenina rastline ustrezne velikosti; v prsih so njeno steblo in listi. S cvetovi pridemo do organov trebušne votline. Znotraj človeka je vsebovana celotna rastlina. Edina razlika je v tem, da v človeku raste rastlina od vrha navzdol. V določenem smislu je tudi človek rastlina" [11] zaradi dejstva, ker vsebuje znotraj sebe eterično telo.

Na podlagi te razlage lahko razumemo, zakaj "korenina hrani predvsem glavo; tisto, kar je v sredini rastline – to so listi – v prvi vrsti hrani prsni koš; in tisto, kar je v plodovih, hrani trebuh." [12] To velja v primeru, ko, na primer, pijemo zeliščni čaj, z namenom, da olajšamo določeno telesno tegobo. Če bomo uporabili kamilični čaj, bo ta deloval v trebuhu; če bomo uporabili ingverjev čaj, bo ta vplival na glavo; če bomo uporabili žajbljev čaj, bo ta deloval pozitivno na ritmični sistem.

Ista razmerja veljajo tudi takrat, kadar uživamo rastlinsko hrano:

• Korenine spodbujajo dejavnosti sistema živcev in čutil.
• Listi in stebla spodbujajo dejavnosti ritmičnega sistema.
• Cvetovi, plodovi in semena spodbujajo dejavnosti metaboličnega sistema in udov.

Poznavanje teh povezav se lahko uporabi pri pripravi jedi, ki bodo vplivale na celotnega človeka – na gornjega, srednjega in spodnjega človeka – na harmonični način.

Zavestno uravnoteževanje treh glavnih sistemov človeškega organizma

Preden se lotite priprav jedi v skladu s principom tridelne rastline, se lahko upravičeno vprašate: Čemu naj bi bilo sploh pomembno, da skušamo uravnotežiti svoje obroke v skladu s tem principom? Prvi razlog je razviden, ko razumemo, da je BISTVO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA v našem prizadevanju, da najdemo zdravo ravnovesje med številnimi polarnosti v našem organizmu. Kakršnokoli neravnovesje, ki je bolj trajne narave, ustvarja ugodno podlago za razvoj bolezni. Zatorej je smiselno, da si prizadevamo za ohranjanje ravnovesja med tremi osnovnimi sistemi človeškega organizma, ki so podlaga trem osnovnim duševno-duhovnim dejavnostim mišljenja, čustvovanja in volje. Med dejavniki, ki nam pomagajo pri uravnovešenju teh dejavnosti je tudi harmonična prehrana – to je prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi in sile za zdrav razvoj organizma. V različnih delih rastline se nahajajo različne snovi, v ozadju katerih delujejo različne fizične in nadčutne sile, zato je priporočljivo, da naša hrana ni enolična in enostranska, temveč bolj pisana in mnogovrstna.

Potreba po harmoničnem prehranjevanju postane še bolj očitna, ko uvidimo, da je polarnost med zgornjim in spodnjim človekom ena od najbolj odločilnih polarnosti človeškega bitja. [13] Ta polarnost je posledica dejstva, da "duhovni svet sodeluje s svojo aktivnostjo v glavi, s svojo snovjo pa sodeluje v tretji organizaciji človeka, v njegovem sistemu metabolizma in udov. Najnižji svet, ki je najbolj obvladan s strani čutil (fizični svet), sodeluje s svojo aktivnostjo v metabolizmu in gibanju udov, s svojimi snovmi pa v glavi, medtem ko je snov v tretjem sistemu človeka (metabolični sistem in udi) popolnoma duhovna.

V njegovem drugem sistemu se vsi tokovi stekajo skupaj – tu se pretaka nebeška snov in aktivnost; tam se pretaka zemeljska aktivnost in snov. Na ta način smo dovzetni tako za dejavnost srednjega sveta kot za njegovo snovnost. V srednjem človeku je veliko prepletanja in zaradi tega potrebujemo naš čudovito popoln ritmični sistem – ritem srca in ritem pljuč pri dihanju. Prepletanje aktivnosti in snovi je uravnoteženo in harmonizirano skozi te ritme in to se lahko dogaja zato, ker je človek organiziran" [14] v ta namen.

Čeprav je človekov ritmični sistem organiziran z namenom, da vzdržuje ravnotežje med zgornjim in spodnjim človekom, ne zmore vsega dela opraviti brez naše pomoči. Glede uravnavanja snovi ne smemo pozabiti, da zemeljske snovi prihajajo v živčno-čutilni sistem preko ZEMELJSKEGA PREHRANSKEGA TOKA, medtem ko duhovne snovi prihajajo v metabolični sistem in ude preko KOZMIČNEGA PREHRANSKEGA TOKA. To pomeni, da preko prehrane in ostalih aktivnosti, ki hranijo naša čutila, podpiramo ali delujemo proti skladnosti med gornjim in spodnjim delom našega organizma v odnosu do snovi.

V odnosu do dejavnosti pa moramo vedeti, "da je človeška narava organizirana na normalen način, kadar vlada harmonija med tremi kozmičnimi aktivnostmi, ki se manifestirajo na enostranski način v mišljenju, občutenju in volji; ko je človek (usklajeno) sotočje dejavnosti mišljenja, čustvovanja in volje. V skladu s splošnim tekom svetovnega dogajanja živimo sedaj v dobi, ko razvoju sveta grozi določena nevarnost; in ta nevarnost je v tem, da lahko pridejo ti enostranski vplivi dejansko do enostranskega izraza v ljudeh. Od štirinajstega in petnajstega stoletja vse do naših dni so dejstva človeškega zemeljskega razvoja taka, da se želijo moči razmišljanja v vedno večji meri enostransko osredotočiti v človeški glavi, moči občutenja v človeškem ritmičnem sistemu, in moči volje v človeškem metabolizmu in vseh človeških dejavnostih na Zemlji." [15] To pomeni, da sedaj živimo v času, ko se moramo zavestno lotiti težavne naloge uravnovešenja mišljenja čutenja in volje, če se hočemo izogniti nevarnosti enostranskega razvoja. Če tega ne bomo storili, se bomo v prihodnosti razvili v ljudi, katerih glavno vodilo bo njihovo mišljenje, ali v ljudi, ki bodo vodeni predvsem z njihovimi čustvi, ali v ljudi, ki bodo v glavnem sledili impulzom njihove volje.

Sedaj lahko razširimo opis TRIDELNE NARAVE ČLOVEKA na naslednji način:

Sistem	sistem živcev in čutil	ritmični sistem	metabolični sistem in udi
duševno-duhovne aktivnosti	Mišljenje	Čutenje/čustva	Volja (dejanja)
fiziološke aktivnosti	Zaznavanje	Ritmična izmenjava	Presnovni (metabolični) procesi
vrsta življenja	Duhovno (zavestno) življenje	Sodelovanje organskega in duhovnega življenja	Organsko (podzavestno) življenje
notranje snovi in njihovo poreklo	Fizične snovi (zemeljska prehrana)	Prepletanje fizičnih in duhovnih snovi	Duhovne snovi (kozmična prehrana)

S pomočjo tega povzetka lahko vidimo, da imamo v sebi tri različne sisteme – lahko bi celo rekli, da imamo znotraj nas tri različne svetove – ki jih je treba ohranjati v zdravem ravnovesju. Pomemben del našega celotnega duhovnega razvoja je v tem, da moramo postopoma prevzemati odgovornosti za stvari, ki so bile prej del našega nagonskega življenja. To velja tudi v tem primeru. V ta namen moramo vedeti, da so trije človekovi sistemi in tri duševno-duhovne dejavnosti v stalnih medsebojnih povezavah. Preko teh povezav potujejo vplivi v obeh smereh:

• tako kot lahko izboljšamo stanje našega celotnega fizičnega organizma, če uravnotežimo naše mišljenje, čutenje in dejanja
• prav tako lahko uravnotežimo naše duševno-duhovne dejavnosti, če pravilno vzdržujemo in hranimo naše tri sisteme s tem, kar vnašamo v njih iz zunanjih kraljestev narave, vključno s hrano.

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ HRANA IN POŽIVILA

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Ta prehranski princip nam odkriva ozadje dejstva, da so v preteklosti ljudje "dejansko vedno kuhali mešane obroke iz korenin, listov in plodov, zato ker se nagonsko vedeli" [16] to, kar sedaj lahko razumemo s pomočjo duhovno-znanstvenega raziskovanja. V nasprotju s tovrstno modrostjo tradicionalnih prehranskih kultur, pa dandanes naletimo na skrajne primere enostranskih prehranjevalnih navad in nagnjenosti. Na primer, v bogatih družbah obstajajo otroci, ki ne uživajo nobenega sadja in zelenjave, razen krompirja, paradižnika in banan. To pojav je precej pogost, saj so na voljo celo knjige, ki skušajo najti rešitve za takšne skrajnosti. [17] To dokazuje, kako zelo so moderni ljudje izgubili zdrave naravne instinkte v povezavi s hrano. Sedaj smo pred izbiro, da čakamo in opazujemo, kako se bodo stvari poslabšale, ali pa, da se soočimo s tem problemom. Čeprav včasih ni enostavnih rešitev, je tudi res, da je potreba mati ustvarjalnosti. Ko imamo pred seboj otroka z enostranskimi prehranskimi nagnjenji, moramo biti zelo iznajdljivi pri našem prizadevanju, da bi izboljšali njegovo prehrano. Vendar pa moramo najprej razumeti, kaj deluje v ozadju tovrstnih pojavov.

Ko dojamemo princip tridelne rastline, lahko spremenimo vse obstoječe recepte z dodajanjem ali odstranitvijo določene sestavine rastlinskega izvora. Na primer, če imamo recept, ki vsebuje tri vrste stročnic, lahko uporabimo samo eno. Ali če kuhamo juho in recept ne vsebuje nobene korenine, lahko dodamo korenje ali ingver. Če nimamo nobene primerne zelenjave, lahko v ta namen uporabimo ustrezna zelišča in začimbe.

♣ Za praktične smernice pri pripravi jedi glej PRINCIP TRIDELNE RASTLINE

Treba je pojasniti še eno stvar. Cvet, plod in seme predstavljajo tri razločne faze v procesu dozorevanja rastline. Čeprav jih obravnavamo kot eno skupino, bi jih lahko razdelili tudi v tri ločene skupine. To pomeni, da bi namesto cveta ali ploda ali semena pri pripravi jedi uporabili cvet in plod in seme. In to še ni konec vseh možnosti, kajti plod vsebuje zelenjavo, kot so kumare, paprika, itd., kot tudi sadje, kot so jabolka, hruške, itd. Prav tako imamo tri različne vrste semen: stročnice, oreščke in semena (sezamovo, sončnično, itd.). To razlikovanje izhaja iz dejstva, da imajo različne podskupine različne učinke na sistem metabolizma in udov. Vendar pa je za osnovni pristop dovolj, če si v naših obrokih prizadevamo za ravnovesje treh osnovnih skupin – to so korenina, steblo-listi in cvet-plod-seme.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

1. Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832), nemški umetnik in naravoslovec
2. Goethe je smatral, da je list osnovni organ rastline, ki ima sposobnost preobrazbe v vse druge dele rastline.
3. Rudolf Steiner, Goethe's Conception of the World, Chapter VII: The Doctrine of Metamorphosis (citat vsebuje Steinerjev povzetek Goethejevega arhetipa rastline)
4. Maria Thun, The Biodynamic Year [Increasing yield, quality and flavour], Temple Lodge, 2007
5. Rudolf Steiner, Koberwitz; 10.02.1923; Agriculture, Bio-Dynamic Farming and Gardening Association, ZDA, 1993
6. Glej opombo 4; koledar, na katerega se nanaša opomba je The Biodynamic Sowing and Planting Calendar 2013 (Maria in Matthias Thun).
7. Dejstvo, da profesionalni okuševalci vin uporabljajo priročnik When Wine Tastes Best 2013 (biodinamični koledar za pivce vina), je samo po sebi dokaz, da kozmične energije vplivajo ne le na rastline v njihovi rasti, ampak tudi na procese naravne fermentacije in posledično na kakovost končnih izdelkov.
8. V knjigi The Biodynamic Year (glej opombo 4) lahko najdete kar nekaj fotografij, ki ilustrirajo spremembe v obliki in barvi rastlin, ki so posledica sajenja v obdobjih različnih kozmičnih vplivov. Dva primera lahko vidite v tekstu Kozmični vplivi na rast rastlin.
9. Goethe je s pomočjo svojih opazovanjih rastlin razvil tudi 'princip preobrazbe' (npr. cvet je bil zanj metamorfoza lista) in 'princip ritmičnega krčenja in širjenja' rastline (npr. oblikovanje semena je obdobje, ko se rastlina skrči, in rast listov je obdobje, ko se širi); njegov zaključek je, da gre rastlina skozi šest obdobij preobrazbe v enem ciklusu rasti. V primerjavi s tem pa je Steiner opisal vplive sedmih klasičnih planetov našega osončja v različnih fazah rasti in zorenja rastline.
10. Povprečno razmerje med dihanjem in srčnim utripom je 1 do 4. Odrasli človek vdihne približno 18 vdihov na minuto, medtem ko je njegov srčni utrip 72 utripov na minuto. Seveda, to so povprečne vrednosti, ki se lahko pri vsakem človeku nekoliko razlikujejo. Vseeno pa drži, da v povprečju v enem dnevu opravimo 25.920 vdihov in izdihov. To je tudi število let, ki jih potrebuje Sonce za obhod celotnega zodiakalnega kroga (postopno gibanje sonca je razvidno, če opazujemo položaj vzhajajočega Sonca v času spomladanskega enakonočja v primerjavi z ozvezdjem zodiaka v njegovem ozadju).
11. Rudolf Steiner, Dornach, 12.08.1916; Health & Illness, Volume 2, The Anthroposophic Press, 1983
12. Rudolf Steiner, Dornach, 31.07.1924; Drugs, Poisons, Suicide, Alcohol, Stimulants, Digestion, Foods in the Light of Spiritual Science, odlomki iz del Rudolfa Steinerja; izbral, prevedel in izdal Richard Lewis, ZDA, brez datuma
13. Za boljše razumevanje te polarnosti preberite opise ZEMELJSKEGA PREHRANSKEGA TOKA in KOZMIČNEGA PREHRANSKEGA TOKA.
14. Rudolf Steiner, Penmaenmawr, 23.08.1923; The Evolution of Consciousness, Rudolf Steiner Press
15. Rudolf Steiner, Dornach, 20.10.1923; Harmony of the Creative Word, Rudolf Steiner Press, 2001. V originalnem besedilu so trije sistemi in njihove dejavnosti povezane s tremi predstavniki živalskega sveta – orlom, levom in bikom – ki so okultni simboli za dejavnosti mišljenja, čustvovanja in volje.
16. Rudolf Steiner, vir neznan
17. En primer tovrstne knjige je Mange Tout, Teaching your children to love fruit and vegetables without tears (Lucy Thomas, Penguin, 2007).