Prehrana in zmožnost spominjanja

V dejavnosti, ki omogočajo zmožnost spominjanja, so vključeni vsi člani človeškega organizma – ego, astralno telo, eterično telo in fizično telo. Vendar pa je glavni sedež našega spomina eterično telo. Naši trenutni duševni vtisi in ideje se v različnih stopnjah vtiskujejo v eterično telo in se na ta način preoblikujejo v bolj ali manj trajne spomine. Jakost tega vtiskovanja je odvisna od ravnotežja dveh eteričnih tokov, ki izvirata v telesu in se zaključita v dveh žlezah v možganih – v epifizi in hipofizi – ki sta obenem pomembni postaji kozmičnega in zemeljskega prehranskega toka. Hipofiza služi kot vrata za dotok živih kozmičnih etrov v človeško telo. Epifiza je končni cilj mineralnih snovi, ki jih preskrbuje zemeljska prehrana. Zaradi tega dejstva ima prehrana enega od odločilnih vplivov na našo sposobnost spominjanja.

Uvodno branje:

♦ ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

Pojav spominjanja v sodelovanju duše in telesa

Sposobnost spominjanja ima zelo pomembno vlogo v našem življenju. Omogoča nam, da opravljamo naše vsakodnevne naloge in je nepogrešljiv del procesa učenja ter razvijanja novih spretnosti. Vendar "kot zemeljski ljudje živimo vedno v sedanjem trenutku. Ko gledamo, slišimo ali kako drugače zaznavamo z našimi čutili, je sedanji trenutek tisti, ki je najpomembnejši za nas. Karkoli ima opraviti s preteklostjo ali prihodnostjo, ne more narediti vtisa na naša ušesa, naše oči ali na katero koli drugo čutilo. Predani smo trenutku in s tem prostoru. Toda, kaj bi človek postal, če bi bil povsem predan le sedanjemu trenutku in prostoru? Z opazovanjem običajnega življenja, ki se odvija okoli nas, imamo zadosten dokaz, da človek, ki je na ta način popolnoma prevzet s sedanjostjo, ni več človek v polnem pomenu. Zapisi o boleznih nam pričajo o tem. Navedemo lahko dobro dokumentirane primere ljudi, ki so v nekem trenutku v svojem življenju postali nezmožni, da bi si zapomnili karkoli od svojih nekdanjih izkušenj in so se zavedali samo neposredne sedanjosti. Njihovo duševno življenje in njihovo celotno življenje, kot jih imajo ljudje na Zemlji, je postalo kaotično. Samega sebe niso več občutili kot celovito osebo. Izgubili so svoj spomin.

Ko človek izgubi svoj notranji občutek za čas – svojo resnično intimno povezavo s preteklostjo – potem njegovo življenje postane zmeda. Zgolj izkušnje prostora mu ne morejo pomagati k zdravju njegovega celotnega bitja. Povedano z drugimi besedami: človek je v svojem čutnem življenju vedno predan trenutku in le v nekaterih primerih bolezni lahko pride do ločitve njegovega sedanjega obstoja v prostoru od njegovega obstoja kot celote – vendar potem ni več človek v polnem smislu. Z namenom, da ostane človek neokrnjen, mora spomin omogočiti, da je preteklost prisotna v njem. Za človekov obstoj je nujno potrebno, da je prisoten v času. Vendar pretekli čas ni nikoli tu v tem trenutku; da ga lahko doživimo, ga moramo vedno prenesti v sedanjost. Zato morajo biti v človeku prisotne sile, ki ohranjajo preteklost." [1]

V procese ohranjanja spomina, ki je tako bistvenega pomena za naš individualni obstoj, je udeležena celotna človeška organizacija z vsemi štirimi telesi: fizičnim telesom, eteričnim telesom, astralnim telesom in egom oz. ego organizacijo. Ključno vprašanje za pravilno razumevanje delovanja spomina je: V katerem od teh teles so shranjeni naši spomini? "Kadar smo aktivni v naši duši, je to, kar se najprej dogodi, sprejemanje zunanjih vtisov. Zunanji svet deluje na naše čute in zunanje vtise zatem predelamo v naši duši. Vendar naredimo več, kot to; mi, tako rekoč, shranimo te vtise, ki smo jih prejeli. Samo pomislite za trenutek o preprostem pojavu spomina, ko se spomnite nečesa, kar ste doživeli, morda leto nazaj. V tistem čas so se na podlagi zunanjih zaznav oblikovali nekateri vtisi, ki ste jih nato predelali, in ki jih lahko danes izvabite iz globin svoje duše – danes pride do vas spomin, ki je lahko nekaj povsem preprostega, recimo, spomin na drevo ali na vonjavo. Tu ste v vašo dušo shranili nekaj, kar vam je preostalo od zunanjega vtisa in njegove obdelave vaši duši – nekaj, kar se lahko v vas oblikuje v spomin.

Najprej se soočimo z zunanjim svetom preko našega ega, iz sveta vzamemo v naš ego vtise in jih predelamo v našem astralnem telesu. Vendar, če bi jih predelali samo z astralnim telesom, bi takoj pozabili nanje. Kadar oblikujemo sklepe, smo na delu v našem astralnem telesu; toda kadar vtise ustalimo v nas tako trdno, da se jih po preteku določenega časa, ali celo po le nekaj minutah, lahko spet spomnimo, smo te vtise, ki smo jih prejeli preko našega ega in jih predelali v našem astralnem telesu, vtisnili v naše eterično telo. Potemtakem te spominske slike vsebujejo tisto, kar smo prevzeli iz našega ega v naše eterično telo in kar smo navznoter preživeli kot dejavnost duše v našem stiku z zunanjim svetom." [2] Pri vsem tem je seveda vključeno tudi fizično telo, saj zagotavlja našo osebno 'hišo' z različnimi 'okni' in 'vrati' – to je, s čutili – preko katerih zunanji svet vstopa v nas. Vendar pa se spomini ne hranijo v nekakšnih 'predalih' ali 'trdih diskih', ampak v nadčutnem telesu, ki je najbližje fizičnemu telesu – to je v eteričnem telesu.

Kakšen pa je v tem primeru proces spominjanja? Le-ta je v svojem bistvu nezavesten proces notranjega zaznavanja. "Miselne slike prihajajo in izginjajo; so precej kratkotrajne. Tega, kar v resnici ostane, v tistem trenutku ne zaznavamo, vendar pa gre navzdol v našo organizacijo, in kadar se spominjamo, gledamo v notranjost; kjer ti vtisi ostanejo trajno. Najprej, ko smo videli nekaj od zunaj, smo bili od zunaj vzpodbujeni s tem. Potem – namreč sedaj, ko se spominjamo – smo vzpodbujeni od znotraj, saj se je v tem primeru vtis dejansko ponovno proizvedel znotraj nas. V obeh primerih gre za proces zaznavanja. Tudi spomin je zaznavanje. V bistvu je naša budna dnevna zavest sestavljena iz zmožnosti predstavljanja, iz oblikovanja idej; vendar pa se v ozadju mišljenja dogajajo dodatni procesi. Tudi ti procesi se dvignejo v našo zavest z dejavnostjo mišljenja, in sicer s tem, ko oblikujemo ideje preko dejavnosti spominjanja. V ozadju te aktivnosti mišljenja oz. zmožnosti oblikovanja predstav je zaznavanje – čisti proces zaznavanja." [3]

Zdaj, ko poznamo odgovor na vprašanje, ki je za znanstvenike še vedno uganka [4], se lahko vprašamo: "Kako pride do 'vpisovanja' spominov v eterično telo? Ta prenos poteka na zelo poseben način. Če opazujemo kri – sedaj si predstavljajmo sebe znotraj človeškega eteričnega telesa – kako teče skozi srce in si jo predstavljamo kot zunanji fizični izraz človeškega ega, lahko na ta način vidimo, kako ta ego deluje, ko sprejema vtise, ki so v sozvočju z zunanjim svetom in se zgoščajo v spominske slike. Poleg tega ne vidimo samo, kako je naša kri dejavna v tem procesu, ampak tudi, kako v celotnem njenem toku – zlasti v smeri navzgor in nekoliko manj v smeri navzdol – izziva eterično telo, tako da povsod v eteričnem telesu vidimo nastanek tokov, ki prevzemajo zelo jasno smer, kot da bi se pridruževali krvi, ki teče iz srca navzgor do glave. In v glavi ti tokovi pridejo skupaj na približno enak način – če uporabimo primerjavo iz zunanjega sveta – kot to storijo električni tokovi, ko hitijo proti točki, ki leži nasproti druge točke, tako da se nevtralizira pozitivno in negativno. Ko to opazujemo z dušo usposobljeno z okultnimi metodami, vidimo, da se v tej točki etrske sile zgostijo, kot da bi bile pod zelo močno obremenitvijo; to so tiste etrske sile, ki so bile izzvane s pomočjo vtisov, ki želijo sedaj postati določeni pojmi oz. spominske slike in se vtisniti v eterično telo.

V nasprotju s temi vidimo potem, kako drugi tokovi tečejo iz tistega dela eteričnega telesa, ki pripada preostali telesni organizaciji. Ti tokovi večinoma prihajajo iz spodnjega dela prsi ter tudi iz limfnih žil in drugih organov, ter se združijo skupaj na tak način, da nasprotujejo tokovom, ki so opisani zgoraj. Tako imamo vedno, ko se želi oblikovati spominska slika, v možganih dva eterična tokova, eden prihaja od spodaj in eden od zgoraj, ki nasprotujeta drug drugemu v največji možni jakosti, tako kot si nasprotujeta dva električna tokova. Če med tema dvema tokovoma nastane ravnovesje, potem je pojem postal spominska slika in se je vključil v eterično telo.

Takšni nadčutni tokovi v človeškem organizmu se vedno izražajo tudi tako, da ustvarijo zase fizično čutilo. Tako imamo v nas organ, ki se nahaja v središču možganov in ki je fizični čutni izraz za tisto, kar želi prevzeti obliko spominske slike; in nasproti temu organu se v možganih nahaja še en organ. Ta dva organa v človeških možganih sta fizični čutni izraz dveh tokov v človeškem eteričnem telesu. Ta tokova se strneta s tako silo, da si prisvojita človekovo telesno snov in jo utrdita v teh organih. Tako dejansko dobimo vtis o svetlih eteričnih tokovih svetlobe, ki se pretakajo od enega organa do drugega in se izlivajo preko človeškega eteričnega telesa. Ti organi so dejansko prisotni v človeškem organizmu. Eden od njih je pinealna žleza; drugi je možganski privesek – to je epifiza in hipofiza. Tu imamo na določenem mestu v človeškem fizičnem organizmu zunanji fizični izraz sodelovanja duše in telesa." [5]

Iz tega opisa vidimo, kako zapleteno je ozadje procesov, ki omogočajo našo funkcijo pomnjenja. Za potrebe tega prehranskega principa nam ni potrebno razumeti vseh razvejenosti in podrobnosti tega izjemnega procesa; kar je pomembno je, da dojamemo, da je zmožnost spominjanja odvisna od ravnovesja dveh eteričnih tokov, ki izvirata v našem lastnem organizmu, in od katerih se eden zaključi v epifizi ter drugi v hipofizi. [6]

Kako prehranski minerali vplivajo na zmožnost spominjanja

Ko spoznamo, da je sedež spomina v eteričnem telesu, lahko upravičeno domnevamo, da mora obstajati povezava med spominom in prehrano, zaradi dejstva, da "vsi organi, ki so povezani z rastjo, razmnoževanjem, prebavo in tako naprej, niso zgrajeni enostavno v skladu s fizičnim principom, ampak s principom eteričnega ali življenjskega telesa, ki prav tako prežema fizične organe. Zgolj struktura, ki je zgrajena v skladu s fizičnim zakonom, je v oskrbi fizičnega principa; procesi prebave, razmnoževanja in rasti pa so v oskrbi eteričnega principa." [7] Z namenom, da bolje razumemo naravo povezave med prehrano in spominom, moramo v naše preučevanje vključiti dva osnovna zakona prehranjevanja – ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK in KOZMIČNI PREHRANSKI TOK.

V kozmičnem prehranskem toku imamo opravka z eteričnimi tokovi, ki vstopajo skozi naša čutila ter se zbirajo v hipofizi ter se nato prenašajo v  fizični organizem preko preostalčih žlez endokrinega sistema. To pomeni, "da vsakič, ko zaznavamo z običajno zavestjo, poteka izven budne zavesti še en proces (kozmični eterični tok). To pomeni, da takrat, ko imamo fizično zaznavo in tvorimo miselno sliko, poteka (vzporedno s tem zaznavanjem) še dodaten proces, skozi katerega se dogodi nekaj resničnega – to je, resnično dogajanje, ne le odslikavanje. Če imate danes pred seboj fizičnega človeka in ga ponovno vidite po osmih ali desetih letih, potem ne bo prisotnega nič od tega, kar vidite danes. Strižete svoje nohte, vaša koža se lušči, zunanje fizično telo nenehno razpada; postaja prah. Po sedmih do desetih letih bo to, kar je danes fizična snov, ki je najbolj globoko vtisnjena v nas, prišlo na površje in se bo odluščilo ali odrezalo kot dolgi nohti. Lahko ste prepričani, da tisto, kar je danes v središču vašega fizičnega telesa, postopoma prihaja na površje in odpada. Toda kaj potem ostane? To kar ostane od človekovega celotnega bitja je zgolj tista resničnost, ki se je razvila navznoter skozi proces, ki se je odvijal vzporedno s tvorjenjem miselnih slik. Po desetih let ne bo obstajalo nič od tega, kar ste danes, razen spomina na vaše izkušnje. Danes ne obstaja ničesar več od tistega, kar ste bili pred desetimi leti, razen tega, kar so vaši spomini naredili iz vas. Vi ste stkani iz vaših spominov; vse, kar je fizično, se odlušči in izgine." [8]

Če sedaj pogledamo zemeljski prehranski tok, lahko vidimo, da je njegova glavna naloga, da zagotovi minerale za naš sistem živcev in čutil. Vendar pa spremlja gibanje mineralov proti možganom – kot je opisano v tekstu TRANSSUBSTANCIACIJA MINERALNIH SNOVI – njihovo postopno redčenje, dokler niso v stanju toplotnega etra, ko dosežejo možgane. Čeprav minerali igrajo ključno vlogo pri funkcijah vseh nevronov, imajo poseben odnos do epifize oz. češerike, kajti "vse snovi, ki jih človek užije kot hrano, silijo navzgor proti možganom. Možgani imajo tudi manj plemenite dele, ki se hranijo z vsem, kar je prineseno do možganov, in to tudi zagotavlja hrano za celotni organizem. Le najbolj plemeniti deli možganov se morajo hraniti z najbolj popolno povezavo med čutnimi zaznavami in najfinejšimi mineralnimi izvlečki. V tem vitalnem delu možganov, se ti mineralni ekstrakti združujejo z najčistejšimi in najžlahtnejšimi žarki in tokovi, ki vstopajo preko čutil. Tu se srečuje najčistejši, najžlahtnejši element svetlobe, zvoka in toplote z najbolj prečiščenimi plodovi mineralnega kraljestva. Najbolj plemeniti del možganov (epifiza) se hrani s to povezavo med najbolj rahločutnimi vtisi in najbolj rafiniranimi mineralnimi proizvodi." [9]

Potemtakem lahko razločimo štiri eterične tokove, ki omogočajo 'vpisovanje' vtisov, ki jih sprejema in predeluje naša duša – kot so čutne zaznave, čustva, ideje, itd. – v naše eterično telo v obliki spominov: [10]

Tako lahko vidimo, da vsi ti eterični tokovi vplivajo na stanje ravnovesja med hipofizo in epifizo. Z drugimi besedami, vsi opisani eterični tokovi imajo poseben odnos do obeh žlez, ki igrata nepogrešljivo vlogo v procesu vtiskovanja naših kratkoročnih in dolgoročnih spominov v eterično telo. Zaradi tega lahko zaključimo: "Ena od nalog zemeljskega življenja je, da razvije zmožnost spominjanja. V našem dolgem razvoju v prejšnjem obdobju Zemlje nismo imeli spomina v obliki, v kateri ga poznamo danes. Spomin se je sposoben razvijati le odkar je zemeljski organizem s svojimi mineralnimi silami in močmi vključen v naše bitje. Spomin je v bistvu rezultat medsebojnega sodelovanja med človeško dušo in fizičnim telesom." [11]

Iz vsebine prehranskih principov ZEMELJSKI PREHRANSKI TOK in PREHRANA IN SPOSOBNOST UČENJA je razvidno, da minerali prav tako vplivajo na naše razmišljanje in proces spoznavanja ter posledično na raven naše inteligence. Zmožnost spominjanja je sestavni del vsakega učenja in je tako potrebna za dobrobit našega celotnega duševnega življenja. In kot je razvidno iz vsebine tega principa, je eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na našo sposobnost spominjanja, količina in kakovost mineralnih snovi v naši prehrani.

Za dopolnilno perspektivo glej:

♦ PREHRANA IN SAMOZAVEDANJE

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Ko si pridobimo uvid o načinu, s katerim se naši vtisi shranjujejo v eterično telo v obliki spominskih slik, potem nam postane jasno, da težav z vsakdanjim pozabljanjem in drugimi hujšimi oblikami izgube spomina [12] ni mogoče reševati le z zdravili, ali zgolj z dieto, ali samo s psihološkimi terapijami; to, kar potrebujemo, je obnovitev ravnovesja med telesom in dušo. In to lahko storimo le, če upoštevamo vse faktorje, ki vplivajo na eterično uravnovešanje med epifizo in hipofizo. To je izvedljivo zgolj s pomočjo holističnega pristopa k zdravljenju, ki upošteva vse vidike, ki prispevajo h kakovosti življenja posameznika, ki ga obravnavamo. Za potrebe tega prehranskega principa je dovolj, če si zapomnimo, da prehrana spada med tiste faktorje, ki v veliki meri vplivajo na našo sposobnost spominjanja. Seveda pa se moramo zavedati, da ti učinki delujejo na dolgi rok, ter da so včasih posledice prehranjevanja prepoznavne šele po nekaj desetletjih.

Če se osredotočimo na prehranski vidik, lahko rečemo, da je najboljši vir prehranskih mineralov, ki bodo ustrezno prehranjevali pinealno žlezo, ekološka polnovredna hrana. Razlog ni samo v tem, ker le-ta vsebuje več mineralov v njihovi naravni obliki, ampak tudi v tem, ker te minerale spremljajo močnejše eterične sile, zato ker biološko vzgojena hrana vsebuje več življenjskih moči. Ta kombinacija je tisto, kar bo imelo resnično pozitiven učinek – pod pogojem, da ne 'spimo', ampak smo aktivni tudi na duševno-duhovni ravni. V zvezi s tem je najslabša hrana konvencionalna rafinirana hrana, saj je nasprotna v obeh vidikih, tako glede na vsebnost naravnih mineralov in tudi glede na stopnjo vitalnosti. [13]  Verjetno ni zgolj naključje, da se problemi z velikim naraščanjem demence v bogatih družbah pojavljajo v sedanjih časih – to je, po več desetletjih široko razširjene uporabe hitre hrane. [14]

Med tema dvema skrajnostma so različne vrste hrane z različno stopnjo vsebnosti mineralnih snovi in ​​vitalnih sil. Oglejmo si primer ekološke rafinirane hrane. V zadnjih letih smo lahko priča tihemu širjenju vedno večjega števila ekoloških živil, ki vsebuje belo moko in/ali rafiniran (ali celo bel) sladkor, kljub dokazom o številnih škodljivih učinkih rafiniranih živil (predvsem sladkorja) na zdravje ljudi. Logično je, da v primeru visoko rafiniranih sladkorjev ni veliko razlike, če sladkorni trs ali sladkorna pesa zrasteta ekološko ali ne, kajti v procesu predelave se velika večina tako imenovanih 'nečistoč' odstrani. V primeru belega sladkorja se odstranijo vsi minerali v sledeh in vitamini; kar ostane, so čisti kristali. Takšna hrana ne more podpirati naše zmožnosti spominjanja na enako koristen način kot ekološka polnovredna hrana. [15]

♣ Glej poročilo Is Refined Food Really Organic? (neprevedeno) za bolj poglobljeno obravnavo ekoloških rafiniranih živilih.

Poleg tega moramo vedeti, da stimulansi, vključno s predelanim sladkorjem – kljub dejstvu, da so to minerali – ne delujejo na takšen uravnotežen način, ki je potreben za dobro sposobnost spominjanja, saj se njihova glavna lastnost, da imajo zelo enostranski učinek na specifično funkcijo človeškega organizma. Poleg tega je potrebno upoštevati, da vse vrste mineralov v kristalizirani obliki, vključno z medicinskimi drogami in zdravili, vplivajo na človeško zavest. Potemtakem je najvarnejši način, da uživamo polnovredno hrano in tako zagotovimo našemu telesu dober vir naravnih mineralov – to je mineralov najboljše kakovosti – v takšnih uravnoteženih količinah in razmerjih, kot jih je ustvarila sama modrost narave.

♣ Glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO' za seznam živil, ki delujejo preventivno proti postopni slabitvi sposobnosti spominjanja.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Rudolf Steiner, Penmaenmawr, 19.08.1923; The Evolution of Consciousness, Rudolf Steiner Press, UK, 1991
  2. Rudolf Steiner, Prague, 23.03.1911; An Occult Physiology (stara fotokopija) dostopno tudi na www.rsarchive.org
  3. Rudolf Steiner, Dornach, 2.03.1924
  4. Jasno je, da morajo biti znanstveniki zbegani v njihovem iskanju sedeža spomina v fizičnem telesu, brez zavedanja o obstoju eteričnega telesa, še posebej zato, ker se sile eteričnega telesa nahajajo za vsemi dejavnostmi v fizičnem telesu. Materialistični pogledi zato nihajo med primerjavami z računalnikom – "Nekaj ​​osnovnih dejstev o spominu je jasnih. Vaš kratkoročni spomin je kot RAM v računalniku: beleži podatke pred vami prav zdaj v tem trenutku. Zdi se, da nekaj tega, kar doživljate, izhlapi. Toda drugi del kratkoročnega spomina gre skozi molekularni proces imenovan konsolidacija: le-ta se prenese na trdi disk." – do priznanja, da "je naše razumevanje človeškega spomina, ki je tako zapleten kot vesolje, še vedno v procesu nastajanja. Naši spomini so molekularne uganke, ogromne in izmikajoče." Vir: Claudia Kalb, To Pluck a Rooted Sorrow , Newsweek, 4.05.2009
  5. Glej opombo 2
  6. Treba se je zavedati, da je človeško eterično telo izredno zapleteno in da je v njegovi notranjosti prisotna množica eteričnih tokov. To pomeni, da v njem obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na naše mentalne funkcije, vključno z zmožnostjo spominjanja, vendar pa se moramo v tem tekstu osredotočiti na povezavo med prehrano in spominom.
  7. Rudolf Steiner, Berlin, 13.12.1906; The Origin of Suffering – The Origin of Evil – Illness & Death, Steiner Book Centre, Canada, 1980
  8. Rudolf Steiner, Dornach, 30.04.1922; The Human Soul in Relation to World Evolution, Anthroposophic Press, 1984
  9. Rudolf Steiner, The Hague, 25.03.1913; The Effects of Esoteric Development, Anthroposophic Press, 1997
  10. Zaključek, da obstajajo štirje eterični tokovi, morda ni povsem pravilen, kajti obstaja možnost, da se Steinerjevi opisi (iz dveh virov) nanašajo na različne vidike dveh istih eteričnih tokov. En vir je knjiga Okultna fiziologija (glej opombo 2), kjer lahko najdemo opis dveh eteričnih tokov, ki se zaključijo v dveh žlezah v možganih. Drug vir je v knjiga Razvoj zavesti (glej opombo 1), kjer so opisi dveh (eteričnih) prehranskih tokov. Kot je razvidno, obstajajo podobnosti in razlike med temi opisi. Vendar pa ta negotovost ne spremeni najbolj pomembnega zaključka tega prehranskega principa – da prehrana vpliva na zmožnost spominjanja preko zemeljskega prehranskega toka.
  11. Rudolf Steiner, Dornach 26.08.1916; Metamorphoses of Memory and Habit (stara tiskana izdaja)
  12. Pozabljanje ni izključno negativno, saj moramo pozabiti tiste stvari, katerih več ne potrebujemo. To je razvidno v tistih skrajnih primerih, ko ljudje trpijo za t.i. 'post-travmatsko-stresno-motnjo' – kar pomeni, da jih preganjajo travmatični spomini, ki jih ne morejo pozabiti. Težave povezane s spominom so tako dvojne vrste: ko se ne spomnimo stvari, ki se jih hočemo spomniti, in ko ne moremo pozabiti stvari, ki jih hočemo pozabiti.
  13. Konvencionalna hrana ima manj naravnih mineralov in več dodanih mineralov, kot so sladkor, prehranski dodatki in določeni minerali (kalcij, železo, itd.).
  14. Obstaja nekaj znanstvenih dokazov za povezavo med uživanjem rafiniranih živil in razvojem demence. Na primer, "ljudje, ki jedo mediteransko prehrano, imajo manjše tveganje za Alzheimerjevo bolezen in takšna dieta lahko izboljša rezultate pri tistih s to boleznijo. Tisti, ki jedo hrano, ki vsebuje veliko nasičenih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov, imajo večje tveganje." (Wikipedia, Alzheimer's Disease, January 2014). Zaključek druge znanstvene raziskave je, da "(bel) sladkor lahko prispeva k Alzheimerjevi bolezni." (www.nancyappleton.com/141-reasons-sugar-ruins-your-health)
  15. V primeru sladkorja lahko prepoznamo njegov učinek na našo zmožnost spominjanja s pomočjo njegovega 'sorodnika' alkohola, ki je pridobljen s fermentacijo sladkorja. Vsakdo, ki je kdaj spil preveč, pozna iz lastnih izkušenj delno izgubo spomina o dogajanjih v obdobju, v katerem je popival.