Prehrana kot vzrok bolezni

Obstajajo trije glavni vplivi, ki vodijo do pojava bolezni v povezavi s prehrano. Prvi je na duhovnem nivoju, v splošnem miselnem odnosu do uživanja hrane, ki lahko niha v dve skrajnosti, od vdajanja do zavračanja užitkov. Drugi je neubranost v duševnem življenu, ki se manifestira v simpatijah in antipatijah do določenih živil, ki niso v skladu s potrebami našega celotnega organizma. Tretji vpliv je neustrezna prehranska navada, ki sproži nepravilno delovanje metaboličnih procesov. Vsi ti vplivi skupaj povzročijo resno metabolično motnjo, ki se manifestira kot notranja fizična bolezen.

Uvodno branje:

ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

BISTVO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA

 

Ko iščemo izvore notranjih fizičnih bolezni [1] – ne tistih, ki ji povzročijo zunanje poškodbe – moramo upoštevati, da "je treba vzrok za fizično bolezen iskati v tem, da se je duh v organizmu zmotil oziroma zašel." [2] Ampak, če vključimo v našo raziskavo možnost, da je napačna prehrana povzročila ali prispevala k nastopu bolezni, potem takoj opazimo nasprotje z gornjo izjavo zaradi tega, ker hrana in pijača očitno pripadata področju fizičnih vplivov. Vendar pa je to nasprotje le navidezno. Če raziskujemo naša prehranska nagnjenja in prehranske navade bolj podrobno, lahko opazimo, da so le-te v veliki meri rezultat našega duševno-duhovnega odnosa do hrane, ki je posledično rezultat načina razumevanja sveta, našega lastnega bitja in vloge prehrane.

Zaradi tega razloga lahko razvrstimo vplive, ki prispevajo k nastanku notranje fizične bolezni v tri vrste: duhovne vplive, duševne oz. psihološke (čustvene) vplive in fizične vplive. Le skupen učinek teh treh vrst vplivov bo imel za posledico takšno stanje notranje metabolične motnje, ki bo vodila do pojava bolezni.

Duhovno neravnovesje med vdajanjem in zavračanjem hrane

Če pogledamo sliko ŠTIRIDELNE NARAVE ČLOVEKA lahko opazimo, da duhovno jedro našega bitja – naš ego – sedi kot gospodar na vrhu treh ostalih teles – astralnega telesa, eteričnega telesa in fizičnega telesa. Ego nam omogoča, da posedujemo zavedanje samega sebe – to je sposobnost razumevanja našega lastnega bitja v odnosu do ostalega sveta. Ampak to ni edini odnos, ki se ga moramo zavedati. S pomočjo mišljenja lahko spoznamo tudi naš notranji svet, ki je sestavljen iz vzajemnega sodelovanja ego-organizacije, astralnega telesa, eteričnega telesa in fizičnega telesa. Vendar to vsekakor ni lahka naloga. Razlog za težave, ki nam ovirajo poznavanje samega sebe, je v dejstvu, da so štiri člani našega ustroja prišli v obstoj v različnih fazah kozmičnega razvoja:

Tako lahko vidimo, da je ego najmlajši in najbolj neizkušen član našega človeškega ustroja. Ego je še vedno kot majhen otrok, ki se uči, kako razumeti in ustrezno upravljati starejša telesa – astralno, eterično in fizično telo. Z drugimi besedami, sedanji človek je kot zelo neizkušen 'šef', ki upravlja vedno bolj kompleksne 'oddelke', ko se giblje navzdol skozi hierarhično strukturo človeške organizacije.

Kot je pojasnjeno v uvodnem tekstu BISTVO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA, je naša naloga iskanje ravnovesja med skrajnostmi v številnih lastnostih človeške osebnosti. Na ta način dosegamo ustrezne vrline. Za Aristotla "je vrlina človeška sposobnost ali spretnost, ki je vodena z razumom in uvidom in ki v odnosu do človeka drži sredino med preveč in premalo." [3] To ni nikjer bolj očitno kot na področju prehrane, kjer lahko nihamo med dvema skrajnostma:

Neravnovesje se lahko izraža tudi v pretiranem uživanju določenih živilih in hkratnemu zavračanju drugih živil. Učinek katerekoli skrajnosti v zvezi s potrošnjo hrane slabi našo celotno bitje.

Tu je potrebno pojasniti, da se to nasprotje ne nanaša na naša prehranska nagnjenja, ki so izid naših osebnih simpatij in antipatij (ki pripadajo duševnemu področju, ki je predstavljen spodaj), temveč na naš miselni odnos do prehranjevanja. Obstaja velika razlika v našem splošnem odnosu do hrane, če si jo predstavljamo kot gorivo za naše telo, ali če razvijemo duhovno-znanstveno razumevanje vloge prehrane, katere izvlečki so podani na tej spletni strani.

Sile našega ega nam omogočajo, da opazujemo in razmišljamo o našem vedênju, vključno z našimi prehranskimi nagnjenji in navadami. Če to počnemo, bomo hitro opazili, da imamo majhen učinek na to, kar se dogaja znotraj našega telesa potem, ko smo zaužili določeno hrano ali pijačo. V nasprotju s tem imajo velik učinek na naše telo naše prehranske izbire. Te izbire so lahko vodene z nezavednimi prehranskimi navadami in pol-zavednimi prehranskimi nagnjenji, ali pa z ustreznim razumevanjem skrivnostnega delovanja znotraj našega organizma, vključno s poznavanjem posledic duhovnega ravnovesja, ki se manifestira kot predajanje hrani ali zavračanje hrane. [4]

Psihološko neravnovesje v uživanju neustrezne hrane

Če usmerimo našo pozornost na naše čustveno življenje, takoj opazimo, da "je duševni svet dejansko sestavljen iz simpatij in antipatij." [5] "V večji ali manjši meri razvijemo simpatije in antipatije v odnosu do vsega, kar pristopa k nam kot ljudem v tem svetu. V nas obstajajo nejasna in nerazločna čustva, ter rahla nagnjenja in nenaklonjenosti" [6] do pojavov, bitij in stvari. To velja tudi v primeru vse hrane in pijače, ki jo zaužijemo.

Za naše duševno življenje je značilno, da ni tako jasno, kot je naše mišljenje; lahko se ga primerja z našim stanjem zavesti, kadar sanjamo. Pravzaprav celo v našem budnem stanju vedno sanjamo s pomočjo naših čustev. "Sanjam podobna izkušnja občutenja, ki pride do izraza v simpatijah in antipatijah, ki so izzvana s strani različnih oblik življenja, s strani umetniških ali naravnih oblik, ali v simpatijah in antipatijah, ki so povezana s telesnimi organi in ki nastajajo v nas preko vonja ali okusa ali preko čuta ugodja oz. udobja – vsa ta prepletajoča dejavnost pripada duši." [7]

To polzavedno stanje našega duševnega življenja je prva ovira, kadar hočemo preveriti naša prehranska nagnjenja. Če ne bi uživali v tem, kar jemo in pijemo, ne bi bili človeški. Vendar pa obstaja več kot dovolj dokazov, da mnogi ljudje v sodobnih družbah uživajo v hrani in pijači zelo nizke kakovosti, ki ne prispeva k njihovem blagostanju. Sodobni ljudje so izgubili sposobnost občutenja, kaj je dobro ali škodljivo za njihova telesa – to je sposobnosti, da se zaščitijo pred kakršnokoli škodljivo stvarjo, ki vstopa v njih iz zunanjega sveta.

Kako je prišlo do tega stanja? Naše življenje občutkov, vključno s simpatijami in antipatijami do različnih živil in pijač, je izraz astralnega telesa. Kot je omenjeno zgoraj, je naš ego najbolj neizkušen član našega ustroja; zaradi tega razloga lahko zlahka prevaramo sebe, kadar se odločamo, katera hrana in pijača ustreza našim potrebam. Poleg tega tudi naše astralno telo še ni tako razvito kot sta naša eterično in fizično telo. Dejansko lahko rečemo, da je iz določene perspektive "astralno telo tisti del človeka, ki najbolj jasno kaže ne-božansko naravo. Eterično telo je bolj božansko, zato ker človek nanj nima tako velikega vpliva; in fizično telo je najbolj božansko od vseh teles. Medtem ko v svojem astralnem telesu išče človek vse vrste užitkov in ima lahko v njem vse vrste želja, ki imajo škodljiv vpliv na njegovo fizično telo, je celo dandanes njegovo fizično telo še vedno tako čudovit inštrument, da lahko desetletja dolgo prenaša srčne strupe in druge škodljive vplive astralnega telesa. In tako moramo priznati, da je zaradi vseh teh stvari, ki se pojavljajo v človeškem astralnem telesu, le-to postalo najslabši del človeka. Kdorkoli pogleda globlje v človeško naravo, bo ugotovil, da se najgloblji vzroki bolezni nahajajo v astralnem telesu in v njegovih slabih učinkih na eterično telo, in preko eteričnega telesa na fizično telo." [8]

Najbolj običajen primer takšnega učinka je, ko uživamo v hrani ali pijači, ki je v manjši ali večji meri škodljiva za naše telo. Toda obstaja še en, bolj prikrit način, s katerim škodimo našemu telesu; to je takrat, ko ne maramo določene hrane ali pijače, ki bi nam koristila. Na primer, danes imamo vse več otrok v bogatih družbah, ki ne marajo jesti določene zelenjave ali sadja – pogosto ne samo enega ali dveh, ampak večje število. Čeprav otrok morda ne zboli nemudoma, moramo vedeti, da obstajajo posledice nepravilne prehrane, ki se pokažejo šele po letih ali celo desetletjih. V vsakem primeru, "naša moč v odnosu do narave oslabi, če zavračamo njene snovi," [9] ki vstopajo v nas preko naravne hrane in pijače. Zatorej moderni trend zavračanja proizvodov narave stopa v korak s potrošnjo slabe hrane (junk food). Oba trenda sta izraz psihološkega neravnovesja na področju prehranskih nagnjenj, ki tlakujeta pot k nastanku bolezni.

Fizično neravnovesje zaradi nepravilnih prehranskih navad

Kot je bilo predstavljeno zgoraj, je naša izbira hrane vodena s strani našega duševno-duhovnega odnosa do hrane. Toda, ko na osnovi našega odnosa vzpostavimo nepravilno prehransko navado oz. navade, je naše telo vsakodnevno izpostavljeno motnjam zaradi:

V dejavnostih človeške prebave in metabolizma so vpleteni številni presnovni procesi. V primeru prebave delujejo od 'zunaj' na hrano, ki se giblje skozi prebavni trakt, medtem ko v drugem primeru postanejo hranila integralen del metaboličnih procesov, ki se razvijajo in širijo v vse smeri znotraj našega telesa. Obe vrsti metaboličnih procesov lahko uidejo iz nadzora in posledično povzročijo neravnovesje v našem notranjem okolju.

V našem notranjem okolju se ves čas pojavljajo neravnovesja zaradi raznovrstnih zunanjih vplivov. To še posebno drži v primeru vnosa hrane in pijače. Z besedami znanosti, vsakič "ko zaužijemo obrok, se pojavi dotok goriv v krvni obtok, ki zmoti homeostatično ravnovessje." [10] Toda to še ne povzroči pojava bolezni, kajti "kadarkoli se pojavi neravnovesje, postanejo dejavni regulacijski sistemi z namenom, da obnovijo optimalne pogoje, običajno s pomočjo procesa znanega kot 'negativna povratna povezava', s katerim je zaznan odstop od normalnega nivoja in ki spodbudi spremembe, ki pripeljejo nivo nazaj v stanje, v katerem bi moral biti." [11]

Z drugimi besedami, mi ne bomo zboleli, če pojemo nekaj narobe. Mi lahko celo jemo narobe precej pogosto, ne da bi zboleli. Toda, ko razvijemo prehransko navado, ki ne ustreza našim individualnim potrebam in prebavnim zmožnostim, potem tak neprimeren vzorec ponavljamo teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, vse dokler ni naša sposobnost ohranjanja homeostatskega ravnovesja resno oslabljena ali celo izgubljena. Šele potem se pojavi bolezen! Potemtakem lahko zaključimo, da bo prehrana prispevala k nastanku bolezni, kadar človek dolgo časa uživa v hranjenju s prevelikimi količinami neustrezne hrane slabe kakovosti.

Kadar vzamemo v poštev, da so "žleze z notranjim izločanjem izraz eteričnega telesa in živčni sistem izraz astralnega telesa," [12] ter da sta oba sistema, žleze in živčni sistem, vključena v kontrolo homeostaze, potem lahko vidimo še dodatno povezavo med nezdravo željo astralnega telesa, slabo navado eteričnega telesa [13] in notranjo boleznijo fizičnega telesa.

Za dopolnilno perspektivo glej:

IZGUBA ZDRAVIH PREHRANSKIH INSTINKTOV

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Iz vsebine tega prehranskega principa je jasno, da je potrebno v primeru katerekoli notranje fizične bolezni upoštevati vse dejavnike, ki so prispevali k njenemu nastanku, tako fizične kot duševno-duhovne. To je bistveni del holističnega pristopa k zdravljenju. V tem primeru je prvi dejavnik, ki ga je potrebno raziskati, vpliv tega, kar človek je in pije, na razvoj metabolične motnje. Na ta način bomo prispeli tudi do njegovega čustvenega odnosa do hrane in pijače, ter do njegovega razumevanja sveta in vloge prehrane, ki sta osnovna razloga za nastanek neustrezne prehranske navade oz. navad.

V moderni prehranski literaturi obstajajo številne zgodbe ljudi, ki so pozdravili resno bolezen zgolj s spremembo prehrane. Ko poskušamo odkriti – kolikor je možno iz podatkov, ki so na voljo – kakšna je bila njihova prehrana pred tem, potem lahko najdemo nekaj skupnega: slabe prehranske navade. Njihove glavne značilnosti so:

Če pogledamo na DEVET VIDIKOV ZDRAVEGA OBROKA lahko vidimo, da nepravilna prehranska navada ustvari neskladje med vidiki kakovosti, količine in izbire sestavin na eni strani ter med osebnim odnosom in individualnimi potrebami na drugi. V sredini sta vidika vrste in ritma obrokov, ki sta tudi zelo izven ravnotežja v modernih družbah z lahkim dostopom do prehranskih proizvodov v supermarketih in podobno. Na ta način pridemo spet do slike bolezni kot motnje, ki jo povzroči neuravnotežena in neustrezna prehrana.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. V uvodnem tekstu FIZIČNE IN DUŠEVNE BOLEZNI je razloženo, da moramo iskati vzroke za fizične bolezni v neravnovesjih duše in duha, medtem ko najdemo vzroke za duševne bolezni v nepravilnostih fizičnih organov ali sistemov.
  2. Rudolf Steiner, Dornach, 8.10.1920, Physiology & Therapeutics
  3. Rudolf Steiner, Norrköping, 30.05.1912; The Spiritual Foundation of Morality, Anthroposophic Press, 1995
  4. Glavne posledice asketskih praks na področju prehrane so opisane v prehranskem principu PREHRANJEVANJE IN POST.
  5. Rudolf Steiner, Munich, 26.08.1913; www.rsarchive.org
  6. Rudolf Steiner, Berne, 9.11.1916; www.rsarchive.org
  7. Rudolf Steiner, Dornach, 6.11.1921; www.rsarchive.org
  8. Rudolf Steiner, Berlin, 8.12.1908; www.rsarchive.org
  9. Rudolf Steiner, citat vzet iz The Essentials of Nutrition, avtor Gerhard Schmidt, Bio-Dynamic Literature, 1980
  10. Wikipedia/Hunger (motivational state), April 2017
  11. www.nursingtimes.net/nursing-practice/specialisms/respiratory/homeostasis-part-1-anatomy-and-physiology/203292.article
  12. Rudolf Steiner, 17.12.1908; Nourishment of Man
  13. Navade imajo različne izvore: v zgodnjem otroštvu se učimo s posnemanjem tistega, kar se dogaja v našem okolju, in kasneje se učimo na bolj zavestne načine. V obeh primerih pa je primarni sedež naših navad v eteričnem telesu. To pomeni, da nam potem, ko se nekaj zares naučimo, o tem ni potrebno več razmišljati, kajti navada deluje na enak način, kot živalski instinkti – postane samodejni vzorec delovanja. Učinek navade je lahko dober ali slab, odvisno od tega, kako ustreza potrebam posameznika.