Kako vzgojiti zdrave prehranske 'instinkte'
Razloge za izgubo zdravih prehranskih instinktov je mogoče povzeti na
naslednji način:
[1] Mi so se do določene stopnje ločili od narave z namenom, da bi razvili
sposobnost razmišljanja, ki je osnovni pogoj za človeško svobodo. Sedaj lahko s
pomočjo mišljenja razumemo materialni svet, zgradbo našega telesa in celo
fizične aktivnosti, ki udeležene v prehranskih procesih, vendar je cena za to
izguba zdravih prehranjevalnih in pivskih instinktov. Medtem ko so živali še
vedno vodene s pomočjo instinktov, moramo mi uporabljati naše mišljenje, če se
želimo pravilno prehranjevati.
Če hočemo preobraziti naše podedovane instinkte in prehranske navade, potem
se bomo zagotovo soočili z mnogimi izzivi in težavami na poti k zdravim
prehranjevalnim in pivskim 'instinktom'. Na tej poti moramo narediti različne
spremembe v našem odnosu do hrane kakor tudi do pijače. Te spremembe lahko
strnemo v štiri skupine, ki odslikavajo štiri dele našega centralnega živčnega
sistema z njihovimi specifičnimi funkcijami.
1. Pridobivanje holističnega razumevanja vloge prehrane
Velika količina literature o prehrani, ki je dandanes na voljo,
dokazuje, da si prizadevamo razumeti, kako hrana vpliva na naše telo oz.
kaj ima pozitiven ali negativen učinek za naše zdravje. Takšno
prizadevanje je nuja našega časa, saj obstaja veliko enostranskih
'resnic' o hrani. Če želimo preseči zelo razširjeno stanje zmede, ki
prevladuje na področju prehranjevanja, potem moramo razviti resnično
razumevanje o tem, kako vpliva hrana na vse vidike človeškega bitja –
kar pomeni, da moramo spoznati temeljne prehranske principe. Le z
njihovo pomočjo lahko pridobimo ustrezno holistično razumevanje vloge
prehranjevanja, ki nam bo omogočilo, da bomo pravilno izbirali med
živili in dietami, ki so nam na voljo. V nasprotnem primeru bomo morda –
kljub najboljšim namenom – izbrali stvari, ki nam lahko bolj škodujejo
kot koristijo.
2. Oskrbovanje telesa s kakovostno hrano
Še preden si pridobimo bolj celovito razumevanje prehranjevanja,
lahko začnemo oskrbovati naše telo z najbolj kakovostno hrano, ki jo
lahko nabavimo ali pridelamo. Naša telesa so čudoviti organizmi, ki so
izjemno zapleteni, z različnimi sistemi in organi v stalnih medsebojnih
interakcijah. Z uživanjem kakovostne hrane bomo zagotovili, da naše telo
dobi nujno potrebne hranilne snovi in da ni obremenjeno s snovmi, ki jih ne potrebuje.
[2]
Prehod iz nizke k visoko kakovostni hrani lahko smatramo kot
sredstvo za počasno razstrupljanje telesa. To ne zahteva opustitve naših
najljubših jedi, saj jih lahko pripravimo z bolj kakovostnimi
sestavinami. Seveda, za to moramo dejansko kuhati – brez te sposobnosti
(ali vsaj pripravljenosti za učenje kuhanja) ne moremo pričakovati, da
bomo dosegli veliko resnično pozitivnih sprememb na področju prehrane.
3. Vzpostavljanje zdravih prehranjevalnih navad in ritmov
Naše prehranjevalne navade so v veliki meri pod vplivom
prehranjevalnih navad tistih ljudi, ki so nas obkrožali v našem
otroštvu. Zato ne moremo trditi, da so naše prehranske navade resnično
naše, vse dokler se zavestno ne odločimo, katere želimo ohraniti in
katere spremeniti, tako da bodo ustrezale našim individualnim potrebam.
Odrasli ljudje imajo možnost, da se sami izobražujejo in spreminjajo
svoje prehranjevalne navade, če se za to odločijo. Za premagovanje
starih navad je potrebno trdo delo, vendar če smo pravilno motivirani in
vztrajamo – kljub pogostim padcem v stare navade – jih je možno
spremeniti. Pozitiven rezultat je vreden vsega truda.
Za mnoge ljudi je največja sprememba prehranjevalnih navad prehod iz
uživanja hrane slabe kakovosti na uživanje hrane dobre kakovosti. To je
zato, ker hitra hrana (fast food) dejansko zasvojuje! Ljudje lahko pri
tem prehodu doživljajo simptome podobne tistim, ko nekdo prekine z
uživanjem drog. [3] Končni cilj našega prizadevanja
je vzpostavitev uravnotežene prehrane z veliko različnimi vrstami žit,
sadja, zelenjave, stročnic, itd. Če obstaja težnja k enostranski
prehrani s krompirjem in mesom – ali kateri koli drugi izredno
enostranski prehrani – se problematična živila lahko postopno
zmanjšujejo, dokler ne postanejo del bolj uravnotežene diete.
[4]
4. Razvoj nove sposobnosti zaznavanja učinkov hrane
Če bomo nekaj časa prakticirali to, kar je opisano zgoraj, potem bomo začeli
razvijati večjo občutljivost za učinke hrane na naš organizem. Morda se bomo
znašli v okoliščinah, ki nas bodo 'prisilile', da bomo jedli hrano, ki
smo jo nekoč uživali, sedaj pa nam bo to neprijetno. Ali pa
bomo nenadoma sposobni zaznati razliko v kakovosti hrane, ki je v preteklosti
nismo bili sposobni, na primer, razliko med sveže mleto moko in staro
moko. Ali pa bo naš želodec postal veliko bolj občutljiv na kakovost
hrane, ki jo prejme, s čimer bo postal dodatni 'organ okusa'. Takšne
izkušnje bodo dokaz, da smo na pravi poti, kajti "dobra prebava temelji
na sposobnosti okušanja s celim prebavnim traktom, in slaba prebava je
rezultat nesposobnosti celega prebavnega trakta, da bi izvajal te funkcije okušanja."
[5]
Ti štirje koraki na poti k novim prehranskim 'instinktom' se
seveda dogajajo v časovnih obdobjih, ki se lahko pogosto prekrivajo.
Vendar pa obstaja smiselno zaporedje Novo razumevanje –
Dobra kakovost –
Nove prehranjevalne navade –
Nova občutljivost, ki vodi do novih
prehranskih 'instinktov'. Ti 'instinkti' niso enaki živalskim
instinktom, saj vključujejo proces učenja in zavestno pridobivanje novih
prehranjevalnih navad. Končni rezultat je razvoj sposobnosti, ki nam
omogoči, da občutimo, kaj je zdravo za naš organizem, na podoben način,
kot to deluje v primeru živalskih instinktov. Iz tega razloga jih lahko
še vedno poimenujemo 'instinkti'.
PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE
Dva od zgoraj navedenih štirih korakov do zdravih prehranskih
'instinktov' vsebujeta praktična navodila za izboljšanje naše prehrane. Le-ta
predstavljata dve osnovna pogoja za razvoj novih prehranskih 'instinktov'.
Prvi pogoj je, da našemu telesu zagotovimo kakovostno hrano. Edino dobra
kakovost hrane lahko prečisti naše telo do te mere, da bomo sposobni občutiti,
kaj je zdravo jesti in kaj ne.
♣ Za seznam živil, ki se lahko uvrstijo v kategorijo dobre kakovosti, glej
HOLISTIČNA PREHRANSKA 'PIRAMIDA'
Drugi pogoj je, da vzpostavimo zdrave prehranjevalne navade in ritme
v celoti. Le-ti se lahko razlikuje od osebe do osebe ali od ene
prehranjevalne skupnosti do druge. Vendar pa brez prizadevanj po
izboljšanju naših obstoječih prehranjevalnih navad, ne moremo upati, da
bomo naredili kakršen koli napredek glede razvoja sposobnosti, da
občutimo, katera hrana nam koristi in katera nam škodi.
Pri tej nalogi ima posebno vlogo sedem žit. V primerjavi s
krompirjem
[6] imajo žita uravnotežen vpliv na možgane, saj stimulirajo tako
sprednji del možganov (čelni reženj, na sliki obarvan modro) kot tudi
tiste predele možganske skorje, ki so povezani z različnimi čutili
(temenski, zatilni in senčni reženj, na sliki obarvani zeleno). Na ta
način so žita vir hranilnih snovi za potrebe našega mišljenja kot tudi
za potrebe zaznavanja z različnimi čutili – vendar le, če uživamo
polnovredna, nepredelana žita. Zato imajo žita zelo pomembno vlogo, če
želimo ponovno pridobiti zdrave prehranjevalne 'nagone' v sodelovanju
naših dejavnostih mišljenja in zaznavanja.
[7]
♣ Za seznam žit glej
POLNOVREDNA ŽITA
Obstaja tudi razlika, če uživamo le eno ali nekaj najbolj
priljubljenih žit, ali pa je na našem jedilniku vseh sedem žit. Uživanje
različnih vrst žit popestri naš jedilnik in obenem prispeva k bolj
uravnoteženi prehrani. Še boljše rezultate pa je mogoče doseči, če
razvijemo navado uživanja žit v skladu z ritmom tedna.
♣ Za praktična navodila glej
TEDENSKI RITEM SEDMIH ŽIT
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno
vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV
z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem.
Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z
namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
