Biološka in konvencionalna hrana

Biološko pridelana hrana vsebuje več vitalnosti kot konvencionalno pridelana hrana. Vitalnost je odraz življenjskih sil, ki so prisotne v vseh živih organizmih. Vir, ki je v ozadju vseh šol ekološkega kmetovanja, je nova znanost o življenju, ki – če jo izvajamo pravilno – omogoča ekološkim pridelovalcem proizvodnjo hrane z večjo vitalnostjo. Na drugi strani pa imamo konvencionalno metodo, ki potrebuje kemične 'ščite', ki branijo žive organizme pred silami narave, ki hočejo uničiti najšibkejše organizme – kot del procesa naravne selekcije.

Sodobno kmetijstvo: Začaran krog upadanja življenjskih sil

Moderno industrijsko kmetijstvo je plod znanstvenega mišljenja in kemijskega inženirstva. Znanost, ki temelji na materialističnem, redukcionističnem in mehanističnem pristopu [1], je zelo uporabna pri razvoju sodobne tehnologije, ki uporablja snovi iz mineralnega kraljestva, vendar pa ima ta pristop svoje meje in resne pomanjkljivosti, kadar se uporablja v kmetijstvu, kajti tu imamo opravka z živimi organizmi – z mikroorganizmi, z rastlinami in z živalmi – in z živili [2], ki izvirajo iz njih.

Na primer, uporaba umetnih gnojil poveča električno napetost med zemljo (negativni pol) in zgornjim delom rastline (pozitivni pol). To poveča elektro-osmotski pritisk v rastlinah, kar povzroči, da rastline vsrkajo več vode, kot običajno. Tako umetno gnojilo ne povečuje rasti rastlin s povečevanjem števila celic, kar je normalen način rasti, ampak tako, da se zaradi večje količine vode v celicah, le-te razširijo. [3] To je mogoče opaziti v bolj vodenem okusu konvencionalno pridelanega sadja in zelenjave. Dodatna posledica razširjenih celic so tanjše celične stene, ki so bolj občutljive na okoljske pogoje in na zunanje vplive. To ima za posledico šibkejše, manj vitalne rastline.

Takšne umetno 'otekle' rastline niso zelo uspešne v naravnem okolju, kjer je nujno za preživetje vsake vrste, da se ohranijo le najmočnejše rastline. Rastline sodobnega kmetijstva potrebujejo za preživetje pomoč sintetičnih herbicidov, insekticidov in podobnih pesticidov. Te agrarne kemikalije ustvarjajo zaščitno pregrado proti tako imenovanim 'plevelom', 'škodljivim' insektom ali mikroorganizmom in drugim t.i. 'parazitom', katerih naloga v naravi je, da ostranijo in razgradijo tiste rastline, ki nimajo v sebi dovolj življenjskih sil, da bi bile sposobne preživeti brez tovrstne podpore.

Seveda pa se tako ustvarjajo resne težave v celotni verigi proizvodnje hrane. S takšnimi rastlinami se namreč hranijo živali, ki posledično potrebujejo antibiotike, da jih ohranjajo 'zdrave' in žive; v predelavi hrane se potrebuje prehranske dodatke (aditive), s katerimi se dodaja hrani 'dober okus' in preprečuje njeno prehitro propadanje; in na koncu ljudje, ki jedo takšno hrano, potrebujejo medicinske droge, ki jih ohranjajo v 'dobrem zdravju'. Vendar je resnica, ki je mnogi ljudje ne želijo videti, da te snovi delujejo zgolj kot ‘kemični ščiti', ki varujejo organizme pred silami naravne selekcije, ki bi jih sicer uničile, ker so prešibki, da bi preživeli v naravnem okolju.

Obstajata dva ključna vira, ki sta v ozadju začaranega kroga zmanjševanja življenjskih sil v konvencionalni pridelavi hrane:

Uporabo gensko spremenjenih organizmov se lahko v tej luči vidi kot logični korak v nadaljnjem razvoju takšnega pristopa. Genski inženiring poskuša 'rešiti' težave, ki so se nakopičile zaradi enostranskega mišljenja, ki ravna z živimi organizmi kot z nekakšnimi 'stroji za hrano' z namenom, da bi se hrana proizvajala tako hitro in poceni, kot je le mogoče. In ker se težav v konvencionalni pridelavi hrane ne more več 'reševati' samo s pomočjo kemičnega inženirstva, sedaj ponuja pomoč moderna genska znanost s svojimi radikalnimi metodami poseganja v osnovno strukturo živih organizmov. Če bodo prevladali tisti, ki promovirajo genski inženiring, bo to imelo za posledico izgubo ustreznih življenjskih oblik za zdravo življenje na Zemlji.

Ekološko kmetovanje: Krog povečevanja življenjskih sil

Eden od najpomembnejših principov ekološkega kmetovanja in predelave hrane je, da samo življenje spodbuja življenje. To pomeni, da lahko samo zemlja, ki je bila prežeta z življenjskimi silami, proizvaja močne rastline, ki nato zagotavljajo zdravo hrano za živali in ljudi, ki nato s svojim delovanjem prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in drugih okoliščin, ki vplivajo na proizvodnjo hrane. Tukaj imamo krog povečevanja vitalnosti in zdravja. Na primer, če pogledamo na vpliv deževnikov – ki imajo v ekološkem kmetovanju zelo pomembno vlogo – lahko opazimo, da pomagajo pri prezračevanju in gnojenju tal. Njihovi izločki vsebujejo visoke količine dušika, fosforja in kalija, kot tudi druge minerale in mikrohranila – kar je vse potrebno za zdravo rast rastlin.

Krog življenja predstavlja idealno stanje. Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da je vse, kar počnemo na kateri koli stopnji proizvodnje hrane, odvisno od številnih dejavnikov, zato nikoli ne moremo trditi, da nadaljnje izboljšave niso možne. Vendar je odločilnega pomena, da se gibljemo v pravo smer – to je v smer vse večje vitalnosti in kakovosti hrane.

Obstajata dva ključna vira, ki sta v ozadju kroga povečevanja vitalnosti v ekološki pridelavi hrane:

V tem kontekstu "je še posebej pomembno, da hranimo rastline na pravi način. Potrebno je upoštevati dejstvo, da so rastline nekaj živega. Rastline niso minerali; so nekaj, kar živi. Rastlina se razvije iz semena, ki je bilo položeno v zemljo. Rastlina ne more uspevati, če ni zemlja do določene mere živa. In kako naredimo tla bolj živa? S tem da jo pravilno gnojimo! Pravilno gnojenje je tisto, kar nam bo dalo resnično dobre rastlinske beljakovine.

Brezkoristno je verjeti, da lahko nekdo naredi gnojilo preprosto tako, da sestavlja snovi, ki so prisotne v kravjem gnoju. Mora nam biti jasno, da kravji gnoj ne prihaja iz kemijskega laboratorija, ampak iz veliko bolj znanstvenega laboratorija – ta gnoj prihaja iz mnogo, mnogo bolj znanstvenega laboratorija, ki je v sami kravi. Zaradi tega razloga je ravno kravji gnoj tista snov, ki ne ojači le korenin rastlin, ampak deluje vse do plodov, in tako ustvarja v rastlinah dobre beljakovine, ki naredijo človeka krepkega" [5] vedno kadar uživa dobro naravno pridelano hrano.

Sedaj lahko razumemo, zakaj se v ekološkem kmetijstvu posveča tako velika skrb oživljanju prsti. V ozadju takšnega pristopa je bolj ali manj jasno zavedanje o tem, da čeprav "rastline same po sebi ne morejo biti nikoli bolne v izvirnem pomenu – zato ker so rezultat zdravih sil življenja – lahko trpijo zaradi bolnih pogojev v njihovi okolici, še posebno v zemlji; vzroki tako imenovanih rastlinskih bolezni se morajo iskati v tem," [6] kar vpliva na rastline od zunaj. Tako lahko tudi razumemo, zakaj je vsako dejanje, ki vpliva na količino življenjskih sil v prsti, rastlinah in živalih, odločilnega pomena za končno kakovost hrane.

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Z uživanjem ekoloških živil oz. biohrane se izognemo ostankom umetnih kemičnih snovi, ki se uporabljajo v konvencionalni proizvodnji hrane (npr. pesticidi in aditivi). Med njimi so tudi nekatere precej nagnusne stvari (npr. aditivi izdelani iz človeških las [7] ali žuželk). Že samo to je vredno dodatnega denarja, ki ga običajno plačamo za ekološko pridelano hrano. Vendar se moramo zavedati, da obstajajo različne stopnje kakovosti znotraj biološko pridelane hrane.

Znotraj teh skupin niso vsa živila enake kakovosti! Dobra kakovost je odvisna od številnih dejavnikov – kot so mikroklima, kakovost tal oz. prsti, kakovost semen, itd. – ter od metod in materialov, ki jih kmetovalci uporabljajo, ali pa ne uporabljajo. Žal je potrebno priznati, da osnovni standardi za biološko kmetovanje (tj. osnovni standardi IFOAM-a še niso v celoti takšni, kot bi morali biti, če bi bila kakovost hrane resnično najbolj pomembna prednostna naloga. Na primer, ti standardi še vedno dovoljujejo uporabo modernih hibridov, čeprav se ve, da so bili vzgojeni z glavnim namenom, da se proizvede čim večje količine hrane uniformirane oblike. Pripadniki ekološkega kmetovanja, ki uporabljajo ta semena, nekako pozabljajo, da je za vitalnost in zdravje rastline ključnega pomena vitalnost in zdravje semen!

Ta primer kaže , da je za končni rezultat, ki se odraža v kakovosti pridelkov, v največji meri odvisen od znanja in spretnosti ljudi, ki pridelujejo hrano. Za dobro kakovost potrebujemo več mojstrov na področju pridelave in predelave, ter čas za učenje novih spretnosti. In čas, da ozdravimo vso neplodno zemljo, tako da bo lahko ponovno dajala plodove polne življenja in vitalnih sil.

♣ Za praktično pomoč pri izbiri hrane dobre kakovosti glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO'

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Materialistični pristop priznava obstoj le temu, kar se lahko zaznava s fizičnimi čuti ali z fizičnimi instrumenti. Redukcionistični pristop poskuša razložiti delovanje celega organizma z razlago njegovih posamičnih delov in medsebojnih vplivov. Mehanistični pristop razlaga žive organizme tako, kot to počne v primeru mehanskih ali elektronskih aparatov.
  2. Slovenska beseda 'živilo' očitno nakazuje na dejstvo, da imamo pri hrani opravka z nečim, kar naj bi vsebovalo sile življenja.
  3. To je povzetek treh temeljnih faktorjev, ki vplivajo na gibanje rastlinskega soka, kadar se uporablja umetno gnojilo, ki so opisana v knjigi Biološko pridelovanje hrane (Pavao Krišković, Kmečki glas, Ljubljana, 1993). V njej je tudi bolj podrobno opisano, kako deluje elektro-osmoza pri vzpenjanju vode oz. sokov iz korenin do vrhnjih delov rastline.
  4. Večji del teh agrarnih kemikalij se lahko izdela deloma ali v celoti iz ogljikovodikov (naftnih derivatov, premogovega katrana, itd.) Celo v skupini aditivov lahko najdemo sintetična barvila, konzervanse in sladila (saharin), ki so narejena iz teh snovi.
  5. Rudolf Steiner, Dornach, 2.08.1924; sestavljen citat iz dveh angleških prevodov (eden na voljo na www.rsarchive.org)
  6. Ehrenfried E. Pfeiffer, M.D., Appendix C iz knjige Agriculture Rudolfa Steinerja (glej opombo 12). V citatu avtor povzema Steinerjevo razlago iz osebnega pogovora z njim.
  7. Človeški lasje se zbirajo pri frizerjih, se očistijo in nasekljajo. "Ta vrsta las se prodaja kemijskim tovarnam, ki ji spremenijo v aminokisline za uporabo v živilih, medicini in številnih drugih produktih." Vir: članek v reviji The Independent Magazine, 2001
  8. Eden od glavnih vzrokov, zakaj je Demeter hrana boljša, je v tem, da biodinamični kmetovalci uporabljajo posebne preparate za povečevanje vitalnosti prsti in rastlin, ki se ne uporabljajo v ostalih metodah ekološkega kmetovanja.
  9. Nekateri proizvajalci ponujajo živila z oznako 'naravno'. Toda ta beseda lahko pomeni veliko stvari, odvisno od proizvajalca. Običajno se uporablja za izdelke, kot so stročnice, oreški, suho sadje, ki niso bili podvrženi nadaljnji predelavi in ne vsebujejo nobenih aditivov. Seveda so takšni izdelki bolj naravni kot druga konvencionalna hrana, vendar pa ni nobenega jamstva, da so bili pridelani na biološki (tj. naravni) način. Načeloma oznaki 'naravno' ne moremo zaupati, razen v primeru, če poznamo proizvajalca in njegove metode pridelave in predelave.