POLARNOST MED ORGANSKIM IN ZAVESTNIM ŽIVLJENJEM
Ena od najpomembnejših polarnosti v človeškem bitju je polarnost med
organskimi procesi rasti, tj. procesi vzdrževanja in obnavljanja fizičnega
telesa, in njegovim notranjim zavestnim življenjem, tj. življenjem zaznavanja,
občutenja in razumevanja.
Obstajata dva organa, ki izražata to polarnost: jetra in možgani.
Jetra so organ, ki ima od vseh človeških organov največjo moč
regeneracije; jetra lahko ponovno zrastejo do svoje normalne velikosti,
tudi če so tri četrtine njene mase uničene. Ostali organi in telesna
tkiva se lahko obnavljajo le s počasnim stalnim nadomeščanjem
starih celic z novimi. Te nezavedne procese obnove lahko označimo kot človeško
organsko življenje.
Na drugi strani imamo možgane. V njih najdemo živčne celice, ki so v
glavnem izgubile sposobnost obnavljanja.
[1] Možgani s pripadajočimi čutili so sedež mentalnih aktivnosti in
čutne zaznave. V duhovni znanosti se te dejavnosti smatrajo za
dejavnosti človeškega duhovnega življenja oz. za
zavestne dejavnosti.
Če pogledamo novorojenčka, lahko vidimo, da sta ta dva organa
najbolj prevladujoča. [2] Jetra so največji organ v njegovem trupu. To ni
presenetljivo, saj je otrokova glavna dejavnost spanje in rast.
Prav tako lahko vidimo, da je glava otroka zelo velika glede na
druge dele telesa. To ima smisel, če vemo, da ima otrok zelo pomembne
naloge v svojem budnem življenju: mora spoznati svet okoli sebe in mora
se naučiti govoriti ter razmišljati. V ta namen uporablja čutilne organe
za vid, sluh, vonj in okus, kot tudi svoje možgane – in vse to se nahaja
v glavi.
Polarnost med organskim in duhovnim življenjem se izraža na
naslednji način: Čez dan smo budni v naši glavi – naše zavestno
življenje je zelo aktivno. Tudi če se ne premikamo veliko, smo zvečer
utrujeni. Potem gremo spat in izgubimo našo zavest. Vendar se zjutraj
počutimo spočite in osvežene. To je učinek organskih procesov
regeneracije telesa, ki so dejavni med spanjem.
[3]
Utrujeni postanemo zato, ker naše zavestne dejavnosti dojemanja,
čutenja in razumevanja povzročajo destruktivne procese v našem telesu –
pospešujejo procese razgradnje. Ti procesi so sestavni del našega
organizma, vendar pa morajo biti v ravnovesju z izgrajevalnimi, tj. z
regenerativnimi procesi. To ravnotežje dosežemo s pomočjo ritmične
izmenjave med budnostjo in spanjem, z dihanjem in z ritmičnim vnosom
hrane.
"Glavna značilnost razmišljanja je, da poškoduje živčni sistem,
predvsem možgane; razmišljanje povzroči delno uničenje v možganih. Vsaka
misel v možganih pomeni majhno uničenje v možganskih celicah (nevronih).
Iz tega razloga potrebujemo spanje z namenom, da se ta proces uničevanja
lahko popravi; med spanjem obnovimo, kar je bilo čez dan uničeno v našem
živčnem sistemu in možganih zaradi razmišljanja." [4]
BISTVENA RAZLIKA MED HRANO IN POŽIVILI
Hrana vstopi v prebavni trakt, kjer se postopoma razgradi, preden se
absorbira. [5] Že te dejavnosti razgradnje hrane sprožijo
številne metabolične procese, ki so povezani s prebavnim sistemom. Potem, ko
prehranske snovi vstopijo v krvni in limfni obtok, pa to izzove še večje število
metaboličnih procesov, ki so bistveni za vzdrževanje in funkcije našega
celotnega telesa. Pri vsem tem imajo nepogrešljivo vlogo jetra.
Omenili smo že izjemno lastnost obnavljanja, ki jo imajo jetra.
Jetra lahko obnovijo tri četrtine svoje mase na enak način, kot nekatere
nižje vrste živali obnovijo izgubljeni ud ali rep. Ta sposobnost jeter
postane bolj razumljiva, ko odkrijemo, da so jetra 'sedež' življenjih
sil v človeškem telesu, sil, ki omogočajo rast, obnovo in vzdrževanje
celic in tkiv v živem organizmu. In vnos hrane ima glavni učinek na
funkcije jeter – to je na vlogo jeter v vzdrževanju življenskih procesov
v človeškem organizmu.
V primerjavi s tem se poživila (stimulanti ali stimulansi) lahko
vsrkajo neposredno skozi kožo, čutila in dihanje ali se lahko celo vbrizgajo v žilo. Če se
vnesejo skozi usta, jih ni potrebno razgraditi tako kot se to zgodi s
hrano; vse kar je potrebno je, da se raztopijo v telesnih tekočinah.
Nato absorbirajo se skozi stene prebavnega trakta v krvni obtok.
Stimulansi delujejo tako, da vplivajo na kemijo možganov, imajo
spodbujevalen učinek na naše stanje zavesti. [6]
To je razvidno v primeru mamil, kot so heroin, kokain, itd., ki
spremenijo človeško zavest do dramatične stopnje. Vendar obstajajo
številne bolj ali manj subtilne vrste poživil, ki prav tako vplivajo na
kemijo možganov. To je razlog, zakaj so poživila tako privlačna in zakaj
ljudje postanejo zlahka zasvojeni z njimi. Cena za zasvojenost je v tem,
da se naše fizično telo izčrpava preko normalne mere. Če se poživila
uporabljajo v pretirani meri, potem potrebujemo veliko življenjskih sil
za popravilo škode narejene našemu fizičnemu telesu.
Snovi, ki imajo stimulativni učinek na naš živčni sistem so
mineralne snovi. Najbolj pogosto so v obliki belega praška ali v obliki
tablet oz. pilul, ki vsebujejo mineralne snovi. Obstaja nekaj izjem, kot
so na primer alkohol [7] kava, in tobak, ki jih uživamo kot tekočino ali dim.
Vendar so znanstveniki tudi v teh snoveh našli posebne kemične spojine,
ki imajo dokazani stimulativni učinek na možgane (npr. kofein v kavi itd.).
Poznamo različne skupine poživil z različnimi stopnjami
spodbujevalnega učinka (od bolj do manj močnih): [8]
- psihoaktivne droge oz. mamila (heroin, kokain, itd.)
- alkohol, tobak, rafinirani sladkor in sol
[9]
- medicinska zdravila
- dodatki živilom (aditivi)
- mineralna prehranska dopolnila [10]
- kakav, kava, pravi čaj
- naravna sol, polnovredni sladkor
- suha zelišča in začimbe, zeliščni in sadni čaji
Prisotnost medicinskih zdravil (drog) na tem seznamu je morda za koga
presenetljiva, ampak dejstvo je, da so zdravila mineralne snovi, ki spreminjajo
kemijo možganov, tako kot druge oblike poživil. Zlahka lahko vidimo učinek, ki
ga imajo na našo zavest antidepresivi ali antipsihotiki, medtem ko je pri drugih
medicinskih zdravilih učinek na možgane bolj težko opazen.
Stimulansi niso vedno samo negativni. Zdravstvene droge so lahko
koristne, če se uporabljajo, kadar obstaja resnična potreba, če se
uporabljajo v najmanjših možnih odmerkih in če ljudje ne postanejo od
njih odvisni. Nekateri stimulansi, kot so zelišča in začimbe, so tudi
del naše vsakodnevne prehrane. Bilo bi nesmiselno, da bi se jih
izogibali samo zato, ker imajo stimulativni vpliv na naše možgane.
Včasih rabimo poživila, da lahko z njihovo pomočjo opravimo tisto, kar
življenjske okoliščine zahtevajo od nas – na primer kavo, ki nas ohranja
budne v nočni izmeni. Na koncu koncev gre predvsem za vprašanje, kako
vzdrževati ustrezno ravnovesje med zavestnimi dejavnostmi, ki povzročajo
delno izrabljanje našega fizičnega organizma in našo osebno močjo
regeneracije.
PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE
V zahodnem svetu obstaja trend prekomerne mineralizacije hrane. To je
razvidno v primeru konvencionalne pridelave hrane z uporabo aditivov oz.
prehranskih dodatkov: umetnih konzervansov, arom in barvil. V večini primerov so
to bodisi mineralne snovi, pridobljene iz različnih organskih virov, ali pa so
narejene umetno s pomočjo kemične industrije. Po navadi se prodajajo v kot
prašek. Kadarkoli uporabimo takšne aditive, dodamo živilu več mineralnih
sestavin.
To je dogaja tudi v primeru prehranskih dopolnil, kadar so le-ta v obliki
tablet. Nobene razlike ni, če so dopolnila narejena iz organskih virov ali ne, v
vsakem primeru imamo opravka s kristalno snovjo, ki deluje stimulativno.
[11] Vendar so nam na voljo tudi naravna prehranska dopolnila, kot so
rastlinski eliksirji oz. izvlečki, sadni in zeliščni sokovi, zeliščne mešanice,
morske alge, ribje olje, itd. Tudi posušena zelišča, začimbe in zeliščnimi čaji
so tradicionalne oblike naravnih 'prehranskih dopolnil'. Če obstaja potreba za
dodatne mineralne snovi in vitamine, potem je najbolje, da jih pridobimo v
naravni obliki – tako kot je le mogoče.
V razvitih državah so v ponudbi tudi tako imenovana
funkcionalna
živila. To so živila, ki so 'obogatena' z določeno snovjo, za katera se
smatra, da je koristna za človekovo zdravje (na primer pomarančni sok z
dodanim kalcijem). To je še en poskus, da bi spremenili hrano v zdravilo
– vendar ne na pravi način, kajti s tem dobimo manj hrane in več
mineralov na naših jedilnikih.
Končni rezultat tega modernega trenda je, da ljudje v bogatih
družbah jedo vse večje količine poživil – to je mineralnih snovi –
bodisi v njihovi hrani ali poleg nje. Temu se lahko izognemo z uživanjem
ekološke-naravne-polnovredne hrane. Biološka-ekološka hrana vsebuje več
naravnih mineralov in ima veliko manj dodanih mineralov v obliki
prehranskih dodatkov. Naravna hrana – kot so zelenjava, sadje, žita in
stročnice – so bolj verodostojna in avtentična živila, kot hrana, ki je
bila močno predelana, 'obogatena' s kemičnimi dodatki, primesmi, itd.
Prvo vrsto hrane lahko še vedno imenujemo hrana, medtem ko je za slednjo
izraz 'junk food' (junk pomeni slabše blago, stara šara, odpadki) – ki
ga lahko prevedemo kot 'slaba hrana' – res zelo primeren, saj je to
hrana zelo slabe kakovosti z visoko vsebnostjo poživil, ki povzročajo
zasvojenost.
[12] Polnovredna hrana ima veliko več mineralnih snovi, kot
rafinirana živila. V primeru visoko rafiniranih oblik sladkorja, kot je
recimo beli sladkor, imamo dejansko le še kristale sladkorja, medtem ko
so vse preostale sestavine izgubljene.
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno
vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV
z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem.
Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z
namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.
