Vloga prehrane pri pojavih in
zdravljenju infekcijskih bolezni
Brane Žilavec, 10. julij 2021
Prevod: Robert Križnar, 2. avgust 2021
Vloga prehrane pri pojavih in
zdravljenju infekcijskih bolezni
Brane Žilavec, 10. julij 2021
Prevod: Robert Križnar, 2. avgust 2021
Ena od prepoznavnih lastnosti uradnih medicinskih razlag o tako imenovani ‘pandemiji korone’ je bila odsotnost resnega upoštevanja prehrane kot dejavnika, ki prispeva k pojavu ‘nove’ oblike nalezljive bolezni dihal:
Uradne razlage so bile osredotočene izključno na virus kot krivca za pojav te bolezni, na družbene posege za ublažitev njenega širjenja in na cepiva kot najprimernejšo farmacevtsko intervencijo. Vseeno pa sem odkril en napotek v zvezi s prehrano, ki ga ni bilo zlahka najti med številnimi navodili organizacije Public Health England: »Skušajte jesti zdrave, uravnotežene obroke, pijte dovolj vode in se izogibajte kajenju, alkoholu in mamilom.« [1] Lahko se vprašamo, koliko ljudi v Združenem kraljestvu je opazilo to navodilo in ga upoštevalo z enako vnemo, kot so sledili navodilom, da naj nosijo maske in »ostanejo več kot dva metra stran od drugih«?!
Podoben odnos je bilo opaziti tudi v antropozofskih medicinskih razlagah. Kljub dejstvu, da so uradni predstavniki antropozofske medicine javno izjavili, da so »cepiva, skupaj z zdravstveno vzgojo, higieno in ustrezno prehrano, ključna orodja za preprečevanje nalezljivih bolezni,« [2] sem našel zelo malo potrditev, da se obravnava prehrana z enako resnostjo, kot so to počeli z zdravili in cepivi.
Na primer, z eno samo izjemo [3] sem našel predvsem zelo splošne izjave – kot so: »Dovolj spanca, zdrava prehrana in redna telesna vadba ter sprehodi na svežem zraku so prav tako pomembni.« [4] Ali izjemno skopa navodila, kot so: »Na fizični ravni je treba biti pozoren na zdravo prehrano in izogibanje strupom (tobak, alkohol). Grenka zelenjava krepi imunski sistem, medtem ko večje uživanje sladkorja zmanjšuje odpornost.« [5]
Uporaba takšnih splošnih izjav ima bolj ali manj enak učinek, kot če ne bi rekli ničesar. Če si zgolj ogledamo TRIDELNO NARAVO ČLOVEKA, lahko vidimo enako pomembnost prehrane ter metaboličnega sistema za stanje celotnega zdravja človeka, kot se pripisuje ritmičnemu sistemu, ki je iz antropozofske perspektive vir zdravilnih sil v človeku. In iz opisa treh glavnih krivcev za sedanjo svetovno zdravstveno krizo je razvidno, da ne moremo ignorirati prehrane, če želimo raziskovati vzroke sodobnih bolezni.
Dejstvo je, da je sam Rudolf Steiner podal jasno navodilo, da »mora sodobni medicinski sistem vedno vzeti za izhodišče metabolični sistem, kar pomeni običajne procese presnove; in iz tega izhodišča mora razložiti, kako lahko notranje bolezni (v najširšem pomenu) pridejo v obstoj iz metabolizma. Nato je treba skozi intimno poznavanje delovanja ritmičnih procesov odkriti pravo naravo terapije. Sodoben medicinski sistem mora torej temeljiti na proučevanju metaboličnih procesov, nato pa je potrebno iz te začetne študije narediti prehod na vse, kar se lahko pojavi v sferi ritmičnih procesov v človeku. Nadalje bo nekakšen zaključek vsega tega dosežen tako, da bomo pokazali, kako zdrav razvoj človekovih duhovnih zmožnosti predpostavlja poznavanje tega, kaj izhaja iz zdravilnih sil.« [6]
Zato bom v tem članku predstavil nekaj pomembnih povezav med prehrano in pojavi nalezljivih bolezni na podlagi mojega dolgoletnega proučevanja prehranskih vprašanj iz vseobsegajočega vidika antropozofske duhovne znanosti. [7]
Organska bolezen kot rezultat izgube
notranje sposobnosti okušanja
Te dni se lahko na internetu najde opise tipičnih simptomov tako imenovane ‘nove Covid bolezni’ v primerjavi z gripo in prehladom. Ti opisi pravijo, da so »najpogostejši simptomi [Covida-19]: nov dolgotrajen kašelj, vročina/visoka temperatura (37,8°C ali več), izguba ali sprememba vonja ali okusa.« [8] Če jih primerjamo z najpogostejšimi simptomi gripe, potem lahko ugotovimo, da je edina razlika v tem, da je izguba vonja in okusa pri Covidu pogosta, medtem ko se pri gripi pojavi le včasih. [9]
Iz opisa Štiridelne narave prave hrane je razvidno, da se astralne sile, ki delujejo povsod v naravi, na zunaj kažejo v barvi, okusu in aromi živil. Poleg tega je dejstvo, da na naš odnos do hrane v veliki meri vplivajo naše osebne simpatije in antipatije do raznovrstnih okusov in vonjav različnih živil. Ker je to izraz dejavnosti našega astralnega telesa, lahko posledično prepoznamo veliko vlogo astralnega telesa v odnosu do prehranjevanja.
Okus in vonj živil vstopata v naše polje zaznavanja prek okušalnih brbončic na jeziku in senzoričnih celic v nosu. Toda delovanje človeških čutil je veliko bolj zapleteno in zanimivo, če ga opazujemo z duhovno znanstvene perspektive. To je razvidno iz daljšega Steinerjevega opisa vloge ega in astralnega telesa v procesu okušanja.
»Tako kot doživlja ego vid, zvok, vonj in miselne slike, prav tako doživlja občutek okusa; to pomeni okus, ki ga izkusimo zlasti pri tisti izmenjavi funkcij z zunanjim svetom, ki je povezana s prehrano v povsem običajnem pomenu, ne okus v ‘umetniškem’ smislu. Naše čutno zaznavanje okusa je izkušnja ega v tolikšni meri, kot se tega zavedamo. Torej, kadar damo hrano v usta, je čutno zaznavanje izkušnja našega ega. Vse naše raznolike izkušnje okusa so torej številne izkušnje ega. In ravno ta izkušnja okusa nam na zelo zanimiv način omogoča, da tako rekoč preučujemo spajanje ega z astralnim telesom, prehod zavestne izkušnje v podzavestno« [10] izkušnjo.
Zato lahko rečemo, da »izkušnja okusa hrane tako rekoč zamre, ko najde hranilna snov svojo pot v naš sistem. Občutek, ki smo ga imeli ob okušanju, se zdi potem mrtev v odnosu do zavestnega življenja, vendar je to le iluzija. V resnici postane izkušnja okusa v ustih izkušnja celotnega organizma in celoten organizem je prežet z izkušnjami okusa, ko vstopa v naše telo hrana, med prebavo in tako naprej, medtem ko je naš zavestni občutek okušanja le majhen del splošnega občutka okusa, ki ga doživlja naše celotno telo.« [11]
To je možno zato, ker ne okušajo samo senzorični receptorji »v ustih, ampak okuša celotni prebavni trakt; in ko hranilne snovi vsrka organizem, krvni obtok in tako dalje, okuša cel organizem ponovno to, kar so zanj pripravili prebavni organi. Lahko bi rekli, da je celoten organizem prežet z občutkom okusa. In ta organizem je tako prežet in okrepljen s svojimi občutki okusa, da lahko govorimo o razločevanju okusov. Obstaja nekaj takega, kot je okušanje organov – vsak organ ima svoje posebne izkušnje okusa; želodec ima svoje posebne izkušnje okusa, prav tako jetra, pljuča in srce. Splošno občutenje okusa se razdeli v občutke okušanja organov.
Tako vidimo, kako je sfera izkušenj ega potopljena v sfero astralnih izkušenj. Kajti ti različni okusi organov so podzavestni in se ne prebijejo v človekovo zavest, kljub temu pa so izjemnega pomena, ker je normalen razvoj človeškega življenja v celoti odvisen od normalnega razvoja tega okušanja organov in staranje je delno posledica tega, da astralno telo postaja postopoma vse bolj neobčutljivo za to navado okušanja.« [12]
Razumeti moramo, da je »pojemanje občutljivosti astralnega telesa za navado okušanja postopno. Ko eterično telo in s tem tudi fizično telo ne dajeta več rezultatov okušanja, astralno telo ne more več prežeti eteričnega telesa z izkušnjami okusa ali fizičnega telesa z vplivi, ki poživljajo. Dobršen del tega, čemur pravimo staranje, je posledica zmanjšane občutljivosti astralnega telesa za okušanje in ko posamezen človeški organ izgubi vnemo in sposobnost okušanja – kar pomeni, da ga astralno telo ne prežema več normalno – je rezultat tega organska bolezen.« [13]
Tu imamo zavrnitev trditve, da je izguba okusa značilna za Covid-19 in da je to nov simptom, kajti v resnici gre za simptom, ki je podzavestno prisoten že dolgo prej, preden se tega lahko zavedamo. S pomočjo tega odkritja duhovne znanosti lahko razumemo, da moramo upoštevati kumulativni učinek desetletij vsakodnevnega uživanja:
Kumulativni učinek takšnega rednega prehranjevanja je vse večja nesposobnost okušanja in vonjanja hrane, ki bo (v skladu z gornjim opis podzavestnega dogajanja v človeškem organizmu) slej ko prej povzročila pojav organske bolezni – to je notranje fizične bolezni. Seveda ne smemo pozabiti na vse druge možne dejavnike, ki prispevajo k zdravju in bolezni ljudi. Vendar pa nam gornja razlaga pomaga razumeti, zakaj ne bi smeli biti presenečeni, če ljudje s katero koli obliko resne akutne bolezni dihal, prav tako doživijo začasno izgubo okusa in vonja.
Prehranski vplivi na biokemično ravnovesje preko
podzavestnega delovanja astralnega telesa
Če bi bili predstavniki medicinske znanosti pravi znanstveniki, bi morali priznati, da se v človeškem organizmu, kljub vsem sodobnim odkritjem metaboličnih poti, še vedno odvijajo številna nepojasnjena (ali celo še ne opažena) dogajanja.
Na primer, duhovna znanost razkriva, da je ena izmed zelo pomembnih dejavnosti astralnega telesa, »ki se izvaja v notranjosti telesa, povezana z razgradnjo snovi v hrani. Kar je uporabno, se prenaša v krvne žile, ostalo se izloči z urinom ali blatom. To je zdrava, normalna in redna dejavnost človeka, v katerem astralno telo deluje pravilno s tem, ko raztaplja prehranske snovi. V telo vsrka tisto, kar je koristno in izloči, kar je nekoristno. Domnevati moramo, da ta dejavnost človeka ni običajna dejavnost, kajti le-ta vsebuje nekaj neizmerno modrega.
Torej, raztopljene in preobražene prehranske snovi se nenehno prenašajo skozi krvne žile do notranjih organov, in hranila, ki gredo v pljuča, so popolnoma drugačna od tistih, ki gredo v vranico. Astralno telo je veliko pametnejše od človeka. Človek lahko le polni svoja usta s hrano, medtem ko jih astralno telo lahko razločuje. To je kot razvrščanje dveh snovi, tako da se eno odda v eno smer in se jo tam uporabi, drugo pa v drugo smer. To je tisto, kar opravlja astralno telo. Le-to izbere določene snovi in jih pošlje v pljuča, vranico, grlo in druge organe. V človeškem organizmu je na delu modra distribucija prehranskih snovi. Astralno telo je izjemno modro, veliko bolj, kot smo mi sami. Najbolj izobražena oseba današnjih dni ne bi vedela, kako poslati ustrezne snovi v pljuča, grlo ali vranico; ne bi niti vedela, kaj naj sploh reče o tem. Toda v svoji notranjosti lahko človek to izvaja s pomočjo astralnega telesa.« [16]
Kaj se zgodi, ko to podzavestno razporejanje hranilnih snovi ne deluje pravilno? Kot je razloženo zgoraj imamo v naši krvi raztopljene hranilne snovi. »Recimo, da imamo v telesu določene usedline [hranilnih snovi], ki bi se morale usmeriti v grlo. Če astralno telo nekoga ne deluje pravilno« te hranilne snovi ne dospejo do grla. Zato jih lahko smatramo za ‘odpadne snovi grla’, [17] ki se posledično »izločajo povsod v njegovem telesu. Prvo, kar se zgodi, je, da njegovo grlo oslabi. Organ ne prejme zadostne količine hranil, zato oseba trpi zaradi oslabljenega grla. Poleg tega pa njegovo telo vsebuje tudi ‘odpadne snovi grla’, ki so razpršene vsepovsod. Človeško telo je v glavnem voda in ‘odpadne snovi grla’ se raztopijo v tej celotni tekočinski organizaciji. Čista živa tekočina, ki jo človek potrebuje v sebi, je sedaj onesnažena. To se zelo pogosto dogaja v nas samih. Usedline [hranilnih snovi], ki so namenjene določenim delom telesa, se raztopijo v naši tekočinski organizaciji in jo onesnažijo.« [18]
Tu vidimo, da ni pomembno le, kaj jemo, ampak tudi to, kako se naša nadčutna telesa ukvarjajo s hranilnimi snovmi v našem organizmu. Kajti, ko se »‘material grla’ raztopi v nas in pride v stik z želodcem, tam ne more povzročiti škode, ker ima želodec tisto, kar potrebuje, in ni bil ničesar prikrajšan. Toda telesne tekočine se pretakajo povsod v človeškem organizmu in prodrejo v že oslabljeno območje grla. Ta sprejme to onesnaženo tekočino, to vodo, v kateri je raztopljen ‘material grla’, in zaradi tega organ zboli. Snovi grla dejansko ne vplivajo na druge organe, vendar pa povzročijo, da postane prizadeto samo grlo.« [19] Tukaj imamo še en opis izvora komaj opaznih biokemičnih neravnovesij, o katerih govori Steiner v primeru astralne okužbe. [20]
To dogajanje dodatno osvetljuje opis nenehnih rafiniranih vplivov na našo notranjo biokemijo, ki vstopajo preko čutil. »V človeškem okolju, kjer obstaja sfera čutil, delujejo resnični procesi, ki nepretrgano igrajo svojo vlogo v življenju sveta. Predpostavimo, da deluje svetloba na človeka skozi oko. V očesu, torej na področju čutov, deluje resnični proces, poteka fizikalno-kemijski proces. Ta se nadaljuje v notranji del človeškega telesa in končno v notranji del človeškega organizma, kjer se ponovno odvijajo fizikalno-kemijski procesi. Predstavljajte si, da stojite nasproti osvetljene površine in da svetlobni žarki padajo s te površine v vaše oko. V njem se spet pojavijo fizikalno-kemični procesi, ki se nadaljujejo v naravo mišic in krvi znotraj človeka.« [21] Tu imamo še en opis vpliva placebo efekta [22] iz duhovno znanstvene perspektive.
Torej, »ko pogledamo na celotno stvar, moramo na povsem določen način odgovoriti na vprašanje: Kaj je tisto, kar povzroči, da smo prizadeti z določeno boleznijo? Mi zbolimo takrat, ko nas nekaj poškoduje, in tudi v primeru nastanka notranjih bolezni nas nekaj dejansko poškoduje. Nečista tekočina, v kateri se raztopijo snovi, ki bi sicer morale biti prebavljene, nas poškoduje; to nas notranje poškoduje.« [23]
»Skratka, najbolj pomembno je spoznati, da ima bolezen svojo osnovo v celotni človeški organizaciji.« In čeprav lahko vidimo, da prehrana ni edini vzrok, ki lahko prispeva k pojavu nalezljive bolezni, je kljub temu pomemben vpliv, ki ga ne smemo izpustiti ali prezreti ali omeniti na zelo splošen način, kot to pogosto počnejo zdravniki (vključno z antropozofskimi). Kajti Steiner je razkril, da obstaja povezava med distribucijo hranil in pojavi infekcijskih bolezni. To se zgodi takrat, kadar »posamezni organ postane prizadet, ker aktivnost astralnega telesa vanj usmerja snovi, ki so se izločile [kot usedline] v notranjosti. Razvoj nekaterih notranjih bolezni, kot so gripa, seneni nahod in celo trebušni tifus, postane razumljiv, ko razumemo, kako se snovi, ki se nepravilno odlagajo v našem telesu, razpršijo v našem tekočinskem organizmu« [24] in tako prispevajo k biokemičnemu neravnovesju celotnega organizma – kar je eden od ključnih predpogojev za pojav infekcijske bolezni.
Vloga prehranske intervencije v primerih
akutnih-vnetnih-infekcijskih bolezni
V prehranskem principu PREHRANA IN ‘NOTRANJI BOLNIK’ je podan osnovni opis narave notranjih bolezni na nivoju metaboličnih procesov. Ključna razlika med zdravimi in patološkimi metaboličnimi procesi je v tem:
Ker na naše metabolične procese v veliki meri vpliva vse, kar jemo in pijemo, ni čudno, da obstaja tesna povezava med prehranjevanjem in pojavom bolezni. »Danes si ljudje predstavljajo, da takrat, ko zaužijejo to ali ono snov, ki jo najdemo v naravi, bo le-ta v bistvu ostala enaka tudi v človeškem organizmu. Vendar to ni res. Le minerali ostanejo približno enaki. Vse iz živalskega in rastlinskega kraljestva pa postane v človeškem organizmu nekaj povsem drugega. Človeški organizem te snovi popolnoma preoblikuje.
Včasih se je vedelo, da človeški fizični organizem v svoji notranji sestavi ‘ni od tega sveta’; in vedelo se je, da obolevanje ni v bistvu nič drugega kot nadaljevanje tega, kar se dogaja s človeškim prehranjevanjem. Pravzaprav je bil čas, zlasti med arabskimi zdravniki, ko je bilo vsako prebavljanje smatrano za delni proces bolezni; čas, ko se je na prebavljanje gledalo na način, ki ni povsem nepravilen: mislilo se je, da je takrat, ko je človek nekaj pojedel, vnesel vase nekaj tujega in je zaradi tega resnično zbolel. Zato mora človek najprej s svojim notranjim organizmom, z notranjimi organskimi funkcijami, premagati to bolezen.
Tako človek neprestano živi v stanju, ko je ‘malce bolan’ in nato ‘malce premaga bolezen’, ‘malce ozdravi’. Človek dejansko zboli, ko se hrani, in se ponovno pozdravi, ko hrano prebavi. To stališče, ki je dejansko veljalo kar nekaj časa, zlasti med arabskimi zdravniki, je vsekakor nekaj povsem upravičenega, saj ni prave meje med tem, kar danes imenujemo ‘jesti tako, da smo zdravi’ in ‘jesti tako, da zbolimo’. Samo pomislite, kako enostavno se lahko vnese nered v našo notranjost zgolj z uživanjem hrane. Nekaj, kar se običajno z lahkoto premaga, hitro preide v nekaj, česar ni več mogoče premagati. Tedaj človek zboli. Toda meje med tema dvema stanjema v resnici sploh ni možno potegniti.« [25]
V opisu DEVETIH VIDIKOV ZDRAVEGA OBROKA so predstavljene tri stvari v zvezi z uživanjem hrane, ki jih moramo upoštevati, če želimo podpirati svoje zdravje:
Pomen ustrezne količine je razviden iz naslednjega primera. Predpostavimo, da je nekdo zaužil določen mineralni strup; potem »mu je kot protistrup potrebno dati v vodi stepeno jajce. Vendar tudi zdrave, polnovredne stvari postanejo v telesu strupi, če jih telo ne more obvladovati – če se jih zaužije preveč. Beljakovine (kot je jajčni beljak) lahko nevtralizirajo strup v človeku, vendar pa so same po sebi strup, če se v telesu razkrajajo, potem ko smo jih zaužili preveč. Tako blizu drug drugemu sta si prehranjevanje in zastrupitev. Sami veste, kako lahko hrana postane strup. Številne bolezni so posledica napačne prehrane – to je, ne upošteva se dejstva, da se lahko zaužije le določeno količino katere koli snovi, če se jo hoče pravilno prebaviti.« [26]
Zato ne bi smeli biti presenečeni, da je Steiner poudaril, da so »ljudje tem bolj odporni proti okužbam, čim manj nepotrebnih beljakovin pojedo (seveda je potrebna določena količina). Tisti, ki jedo veliko beljakovin, so bolj nagnjeni k nalezljivim boleznim, kot sta davica in črne koze, kot ljudje, ki jedo manj beljakovin.« [27]
Do povezave med nalezljivimi boleznimi in prehrano lahko pridemo tudi na drug način. V uvodnem tekstu TRI GLAVNE VRSTE TERAPIJ, lahko vidimo, da je prehranska terapija najprimernejša metoda zdravljenja v primeru nepravilnosti astralnega telesa, ki se kažejo v obliki akutnih bolezni. V medicinskem slovarju je akutna bolezen opredeljena kot »katera koli bolezen, ki se hitro razvije, je intenzivna ali huda in traja razmeroma kratek čas.« [28] Številne akutne bolezni lahko zaradi pojava vročine uvrstimo med vnetne bolezni.
In če pogledamo na nalezljive bolezni, lahko ugotovimo, da se v veliko primerih pojavijo simptomi povišane temperature in da so relativno intenzivne in kratkotrajne. [29] To pomeni, da kljub dejstvu, da Steiner nalezljive bolezni uvršča med tiste, ki »izvirajo iz fizičnega telesa samega,« [30] lahko vseeno prepoznamo tudi vpliv neprimerne prehrane pri pojavih epidemij. To pojasnjuje, zakaj sta »higiena in ustrezna prehrana bistvenega pomena za preprečevanje nalezljivih bolezni.« [30] In zato bi se morale zdravstvene in državne avtoritete, če resnično mislijo reševati življenja, bolj potruditi, da bi ljudi izobraževali o tem, kako se prehranjevati pravilno. Še bolje pa bi bilo, če bi prepovedali moderno proizvodnjo izjemno slabe kakovosti hrane, ki se je več kot upravičeno imenuje junk food.
Za dodatno perspektivo glej:
❖ Materialistična in duhovno znanstvena razlaga porekla nalezljivih bolezni
OPOMBE
