Obstajajo tri vrste nepravilnosti, ki izvirajo iz neustreznega delovanja treh nadčutnih teles – ega, astralnega telesa in eteričnega telesa – ki se manifestirajo na nivoju fizičnega telesa kot dedne kronične bolezni, akutne bolezni, in akutne kronične bolezni. Zaradi različnega izvora se mora za zdravljenje vsake od teh treh vrst bolezni uporabiti različno vrsto terapije – to je, psihološko terapijo, prehransko terapijo, in rastlinsko ali mineralno zdravilo.
Dandanes je na voljo veliko število terapij, katerih namen je nuditi pomoč ljudem, ki se soočajo s številnimi boleznimi moderne dobe. Poleg modernih metod obstajajo številne tradicionalne metode in alternativni pristopi k zdravljenju. Vprašanje, ki se samoumevno zastavlja ljudem, ki zbolijo, je: Katera je najbolj učinkovita terapija za mojo bolezen? Na tem mestu je predstavljena duhovno-znanstvena delitev bolezni v tri glavne skupine [1] – ki temelji na poznavanju ŠTIRIDELNE NARAVE ČLOVEKA – ki služi kot splošno vodilo pri izbiri ustrezne terapije. Vendar pa se je treba zavedati, da "stvari na svetu niso tako jasno začrtane, čeprav jih lahko jasno razmejimo, kadar jih opazujemo." [2] V življenju lahko vedno najdemo vmesna stanja ter nenavadne kombinacije posebnih vplivov in zaradi tega nihče ne more vztrajati v kakršnikoli obliki enostranskosti v iskanju izvora bolezni in tudi v iskanju najprimernejše terapije.
Začeli bomo z boleznimi, ki so odraz nepravilnosti v delovanju ega. Prva skupina "bolezni, ki so kronične, imajo s fizičnega vidika svoj izvor v krvi in z duhovnega vidika v egu. To so predvsem bolezni, ki so v prvi vrsti dedne. To so bolezni, ki jih lahko razumejo le tisti, ki gledajo na človeka tudi iz duhovnega vidika. Obstajajo ljudje, ki so kronično bolni, ki, z drugimi besedami rečeno, niso nikoli zdravi in imajo vedno kakšno težavo. Da bi lahko prišli do dna tovrstni težavi, se moramo vprašati, kakšen je dejansko temeljni značaj ega. Če razumete, kaj je resnično življenje, potem boste vedeli, da so določene oblike kroničnih bolezni povezane z eno ali drugo osnovno duševno lastnostjo ega.
Prva stvar, ki jo je potrebno vprašati, ko nekdo zaradi tega ali onega trpi že leta, je: Kakšna je ta oseba? Vedeti moramo, kakšen je njena osnovna narava ega, sicer bomo s prijemi običajne medicine imeli težave, razen v primeru, če imamo srečo. Pomembno pri zdravljenju ljudi s temi boleznimi je, da upoštevamo njihovo celotno okolico, vse dokler ima le-ta lahko neposreden ali posreden vpliv na ego te osebe, in da skušamo najti okolje, ki bo imelo ravno pravšnji vpliv na značaj njenega ega. Če hočemo najti pravo zdravilo, moramo imeti še posebej bogate življenjske izkušnje; znati moramo vstopiti v značaj druge osebe, da lahko rečemo: Če se hoče ta posameznik opomoči, mora zamenjati svojo službo. Pomembno je, da točno opredelimo tisto, kar je potrebno z vidika bolnikove duševne narave.
Kadar je potrebno poslati osebo v drug kraj, ji praviloma ni mogoče pomagati, če je vezana na delovno mesto in se ne more preseliti. Namesto tega lahko uporabimo psihološko metodo, ki vedno učinkuje. To, kar se imenuje psihološka metoda deluje najbolje takrat, ko bolezen izvira dejansko v ego bitju osebe. Ko pride do tovrstne kronične bolezni, ki se nahaja v krvi, so psihološke mere upravičene. In če se uporabljajo na pravilen način, bo njihov vpliv na ego v celoti nadomestil to, kar v njega posega od zunaj. Kamorkoli pogledamo, lahko vidimo subtilno povezavo med tem, kar človek doživi v svoji duši, ko dela iz navade za delovno mizo, in med tem, ko dobi priložnost, da lahko za kratek čas uživa na svežem zraku. Zadovoljstvo, ki podari krila njegovi duši, lahko imenujemo psihološka metoda v najširšem pomenu besede. Če terapevt izvaja svojo metodo pravilno, jo lahko postopoma nadomesti s svojim lastnim vplivom. Psihološke metode so najbolj upravičene za to obliko bolezni in se jih ne bi smelo pozabiti, saj večina bolezni izhaja iz nepravilnosti v delovanju človekove ego organizacije. To velja za tisto vrsto bolezni, ki se na zunaj pojavijo kot kronične bolezni, ki so fizično povezane s krvjo in duhovno z egom." [3]
V skupino psiholoških terapij', ki so najbolj primerne za zdravljenje dednih kroničnih bolezni, lahko štejemo vse tiste 'terapije', ki krepijo posameznika tako, da prevzame več odgovornosti za stanje njegovega življenja in zdravja. Med njimi so:
"Sedaj smo prispeli do bolezni, ki imajo svoj duhovni izvor predvsem v nepravilnostih astralnega telesa in ki se kažejo v določenih nepravilnostih živčnega sistema v eno ali drugo smer. Velik del običajnih akutnih bolezni, pravzaprav večina od njih, je povezana s tem, kar smo pravkar omenili. Zato je čisto praznoverje, če verjamemo, da je pravilno zdravljenje, kadar se nekdo pritožuje nad želodcem ali srcem ali celo nad neko jasno zaznavno nepravilnostjo, neposredno ukvarjanje s simptomom. Pomembno je vedeti, da je simptom tam zato, ker živčni sistem ni sposoben delovati. Srce je lahko enostavno prizadeto zato, ker je živčni sistem postal nesposoben delovanja na področju, kjer bi moral podpirati premikanje srca. Povsem nepotrebno je zdraviti srce ali želodec, saj načeloma ni nič neposredno narobe z njima, saj so samo živci tisti, ki niso sposobni opravljati svojega dela. Če v primeru težave z želodcem izvajamo zdravljenje s klorovodikovo kislino, je to napaka primerljiva s popravljanjem lokomotive, ki vedno zamuja, ker mislimo, da je nekaj narobe z njo. Ob podrobnejšem pregledu pa lahko ugotovimo, da se voznik lokomotive pred vožnjo vedno napije, tako da bi bilo bolje, da se ukvarjamo z voznikom, če želimo, da bo vlak prispel pravočasno. Zato je bolje, da ob težavah z želodcem zdravimo živce, ki oskrbujejo želodec, in ne samega želodca.
Vendar pa ni dovolj reči, da se je pri simptomih želodca najprej potrebno ukvarjati z živci. S tem ne dosežemo ničesar. Nekaj bomo dosegli le, če vemo, da so živci izraz astralnega telesa in bomo zato v njem iskali vzroke za nepravilnosti. Vprašanje je, kaj je najbolj pomembna stvar? Prva stvar, ki jo moramo upoštevati pri zdravljenju tovrstnih težav, je prehrana in iskanje pravega ravnovesja med tem, pri čemer oseba uživa in tem, kar je dobro zanjo. Kar je pomembno, je način življenja osebe, ne v odnosu do zunanjih učinkov, ampak v odnosu do tega, kaj mora oseba prebaviti in predelati v svoji notranjosti. Čeprav se lahko uporablja same psihološke metode, te nedvomno nimajo veliko učinka, zato se le redko uporabljajo v takšnih primerih. Namesto tega se uporabljajo prehranske mere in intervencije." [5] Sodoben izraz za ta pristop je 'prehranska terapija' ali 'zdravljenje s prehrano'; tiste, ki dajejo tovrstne strokovne nasvete, pa imenujemo 'prehranski terapevti'.
V povezavi z akutnimi boleznimi je potrebno pojasniti, da so z duhovno-znanstvene perspektive te bolezni odraz nepravilnosti v astralnem telesu, medtem ko sodobna medicine te bolezni opisuje kot bolezni z nenadnim pojavom, ki pogosto zahtevajo nujno zdravljenje. Oba opisa kažeta na motnje ravnovesja v notranjem okolju človeškega organizma, kjer sta vzrok in posledica časovno zelo blizu skupaj (če primerjamo s kroničnimi boleznimi), in kjer jih pogosto spremljajo precej dramatični simptomi, podobno kot je to v primeru fizične poškodbe ali zastrupitve.
Nazadnje imamo opravka s skupino "deloma kroničnih in deloma akutnih bolezni, ki so povezane s človekovim eteričnim telesom in ki se zato izražajo skozi delovanje človekovih žlez z notranjim izločanjem. Praviloma te bolezni nimajo nobene povezave z dednostjo, ampak imajo predvsem opravka z narodnostjo in raso. V primeru bolezni, ki izvirajo iz eteričnega telesa in se pojavljajo kot težave v delovanju žlez, se moramo zato vedno vprašati, ali se bolezen pojavlja pri Rusu, Italijanu, Norvežanu ali Francozu. Kajti te bolezni so povezane z nacionalnim značajem in zaradi tega prevzamejo zelo različne oblike. Predvsem moramo vedeti, da imajo človeški organi – ki delujejo pod vplivom eteričnega telesa, in ki lahko zbolijo zaradi posledice nepravilnosti v delovanju eteričnega telesa – dokaj jasne medsebojne odnose. V okultni medicini so te stvari opisane tudi z uporabo podob planetov, kadar se opisujejo razmerja človeških organov. Na ta način je srce Sonce, možgani so Luna, vranica je Saturn, jetra so Jupiter, žolčnik je Mars, ledvica so Venera in pljuča so Merkur. Če preučujemo medsebojne odnose planetov, dobimo sliko medsebojnih odnosih človeških organov v takšni meri, kot so umeščeni v eterično telo. Kadar obstaja eterična bolezen, moramo poznati medsebojne povezave med organi. Tu imamo opravka v glavnem s tistimi boleznimi, za katere se uporabljajo specifična zdravila. Tu je prostor za uporabo zdravil, ki jih najdemo v rastlinah in mineralih. Kajti vse, kar spada med rastline in minerale, ima globok vpliv na vse, kar ima opravka s človeškim eteričnim telesom. Torej, če vemo, da se je bolezen pojavila v eteričnem telesu, in se na nek način pojavlja v sistemu žlez z notranjim izločanjem, moramo najti zdravilo, ki bo lahko pravilno popravilo celotno razmerje medsebojnih povezav med človekovimi organi.
Te vrste bolezni so dejansko prve, pri katerih smo upravičeni uporabljati zunanja zdravila kot pomoč na poti k okrevanju. Če bomo videli človeka takšnega, kakršen je, to je kot kompleksno bitje, in če bo zdravljenje bolezni v rokah ljudi, ki so odprti do vsega, kar obstaja, se bomo izognili enostranskostim" [6] in polemikam na področju medicine. Tako lahko vidimo, da zdravila iz rastlin in mineralov niso primerna zdravila za vse vrste bolezni, kajti obstajajo še dve drugi skupini bolezni, za katere je najbolj učinkovita terapija uporaba psiholoških metod in prehranske terapije. Seveda lahko obstajajo primeri, kjer je smotrno uporabiti kombinacijo vseh treh terapij. Vendar pa lahko tudi razumemo, da ima velika odvisnost sodobne medicine od uporabe mineralnih zdravil resne pomanjkljivosti. To ne vključuje le tistih negativnih stranskih učinkov, ki jih priznava sama medicinska stroka, temveč tudi bolj skrite nadčutne učinke na naša štiri telesa – na fizično telo, na eterično telo, na astralno telo in na ego organizacijo.
OPOMBE
