Pot k novi prehranski kulturi

Nova kultura prehranjevanja lahko pride v obstoj zgolj z zavestnim sodelovanjem vseh članov skupnosti. Podlago za njen razvoj  je postavilo gibanje za naravno prehrano z dvema ključnima zahtevama glede kakovosti hrane: biološka in polnovredna. Čeprav je to zelo pomemben prispevek, pa to ne zadostuje. Ljudje morajo poleg tega pridobiti nekaj osnovnega poznavanja temeljnih prehranskih principov. Le na ta način lahko resnično sodelujejo v odločitvah, ki vplivajo na to, kar jedo v skupnosti. To vključuje tudi takšne dogovore, ki omogočajo svobodno izbiro posameznih članov in obenem varujejo skupne vrednote, ki opredeljujejo njihovo specifično prehransko kulturo.

Izvori obstoječih prehranskih kultur

Če skušamo narediti kratek pregled različnih razdobij v zgodovini prehrane, lahko razlikujemo tri glavna obdobja:

Kakšna je narava prehranske kulture, ki pripada temu zadnjem obdobju? To je precej zahtevno vprašanje, kajti tu nimamo opravka z eno samo kulturo prehranjevanja. Tako kot je ena od glavnih značilnosti kulture hitrega prehranjevanja uniformiranost jedi in stila prehranjevanja, tako je ena od glavnih značilnosti alternativnega gibanja raznolikost diet in prehranjevalnih stilov. Kljub temu pa imajo člani tega gibanja nekaj skupnega – to je uživanje naravne hrane čim boljše kakovosti.

Ali obstaja kakšna razlaga glede razlogov za to veliko raznolikost med člani gibanja za naravno prehrano? Eden od odgovorov je v sedanjem sobivanju različnih kultur. Med nami so še vedno ljudje, ki sprejemajo tradicionalne religiozne razlage svetovnega obstoja. V sodobnem času so se jim pridružili tisti, ki so sprejeli materialistično razlago nastanka sveta. Poleg tega pa obstajajo tudi ljudje, ki zavračajo tradicionalne oblike duhovnosti, čeprav priznavajo obstoj duhovnega sveta. To pomeni, da lahko tisti, ki danes proizvajajo in uživajo naravno hrano, pripadajo kateri koli od teh kultur, čeprav je gibanje za naravno prehrano izšlo in sloni na holističnem razumevanju sveta. [2]

Obstaja še en razlog za sedanjo 'biotsko raznovrstnost' na polju holistične prehrane. V prehranskem principu OBRED SKUPNEGA OBEDA je pojasnjeno, da sedaj živimo v času prehoda iz starih skupnosti, ki jih povezuje krvno sorodstvo, do bodočih skupnosti svobodnih posameznikov. Bistvena značilnost današnjega časa je, da ljudje na njihovo lastno pobudo delujejo zavestno na osebnem razvoju. To velja tudi za področje prehrane. To je ključni uvid, ki pomaga razumeti dejstvo, da v gibanju za naravno prehrano obstaja tako velika raznolikost prehranjevalnih pristopov in prehranskih stilov.

In kakšna je vloga duhovne znanosti znotraj tega holističnega gibanja? Le-ta zagotavlja 'orodje' za medsebojno razumevanje različnih skupin in posameznikov, saj "se duhovna znanost ne postavlja na to ali ono stran glede vrste prehranjevanja – to, kar dejansko stori, je, da omogoči ljudem, da razumejo katerikoli način prehranjevanja." [3] Le s pomočjo takega vseobsegajočega pristopa lahko prepoznamo tiste lastnosti, ki povezujejo vse različne tokove znotraj gibanja za naravno prehrano.

Ena skupna lastnost je, da se nova kultura prehranjevanja lahko gradi samo na osnovi svobode posameznikov, ki sodelujejo pri njenem ustvarjanju s svojimi dejanji. Stare prehranske kulture so bile dane ljudem s strani njenih voditeljev, in vse, kar so morali storiti, je bilo, da so jih sprejeli in izvajali. Nova kultura prehranjevanja mora biti ustvarjena s strani posameznikov na osnovi svobodnega uvida – to je, iz razumevanja razlogov za katerokoli spremembo oz. iniciativo.

Zavestno soustvarjanje nove kulture prehranjevanja

Kljub dejstvu, da se nova kultura prehranjevanja lahko ustvari le s strani svobodnih posameznikov, obstaja nekaj nujnih pogojev, ki služijo temu, da zagotovijo primerne razmere za njeno nastajanje. Med njimi je treba razlikovati štiri različna področja družbenega organizma, kjer moramo biti dejavni, kadar se odpravimo na pot proti novi prehranski kulturi.

1. Samoizobraževanje in izobraževanje drugih o holističnem pristopu k prehrani

Sedaj živimo v časih, ko morajo ljudje vedeti 'nekaj o vsem', če se hočejo odločati na podlagi znanja o posledicah njihovih odločitev in ne na podlagi dobre namere ali verovanja, da so njihove izbire pravilne. To je tudi v duhu obdobja duše zavesti, ki zahteva od nas, da mora biti vse, kar delamo, narejeno v luči resničnega razumevanja in ne na osnovi tradicij ali enostranske materialistične razlage.

Ko to dojamemo, potem se moramo vprašati: "Kaj je tisto o prehrani, kar mora vedeti vsak, ki se odloči, da bo sodeloval pri ustvarjanju nove kulture prehranjevanja?" Vsi člani posamičnih skupnosti pač ne morejo posvetiti več let resnemu študiju holističnega pristopa k prehrani z namenom, da si pridobijo zadovoljivo razumevanje tega kompleksnega področja. Zelo koristno je, če obstaja nekaj ljudi, ki imajo poseben interes za študij prehrane, medtem ko je za druge dovolj, če se seznanijo s temeljnimi principi prehrane. To je nujno iz preprostega razloga, ker ljudje brez poznavanja teh načelih ne morejo sodelovati pri zavestnem soustvarjanju nove prehranske kulture. Če ljudje niso seznanjeni s prehranskimi principi, potem so njihove odločitve in mnenja pod raznovrstnimi podzavestnimi vplivi, ki delujejo na področju prehranjevanja. Vendar ne smemo pričakovati, da bodo vsi člani razumeli vse vidike vseh temeljnih prehranskih principov od vsega začetka, vendar pa je potrebno, da si ljudje pridobijo osnovno razumevanje ključnih principov, preden se začnejo pogovarjati o pobudah ali dejavnostih v zvezi z uresničevanjem nove prehranske kulture. [4] 

2. Medsebojno dogovorjanje in sprejemanje sporazumov

Potem ko smo si pridobili zadovoljivo količino osnovnega razumevanja holističnega pristopa k prehrani, se lahko skupaj z drugimi člani skupnosti odločimo, katere so stvari, ki pripadajo svobodni izbiri posameznikov, in katere so stvari, ki so skupne vsem in jih je treba opredeliti v obliki dogovorov. To vključuje:

Treba je poudariti velik pomen tovrstnega dogovarjanja, ki je lahko za marsikoga zelo zahteven. Vendar je bistvenega pomena – če želimo delati v duhu svobode – da se strinjamo o naših skupnih vrednotah in idealih ter da določimo jasno mejo med osebno svobodo in zavezanostjo k skupnim vrednotam in standardom. V nasprotnem bo vedno obstajala težnja po uporabi različnih oblik prisile in poseganja v svobodni prostor članov skupnosti. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da vsakdo deluje v skladu s svojimi osebnimi stališči, kar posledično pripelje do spodkopavanja ali celo do izgube skupnih vrednot.

Pisni sporazumi imajo še en pozitiven učinek, ki je dolgoročne narave. Z našim vsakodnevnih delovanjem v skupnosti lahko dosežemo zelo dobre praktične rezultate, ampak če ne bomo 'prevedli' naših etičnih principov v družbene sporazume, potem nimamo zagotovila, da bo tisto, kar smo dosegli, spoštovano s strani tistih, ki se bodo pridružili skupnosti kasneje. Ko ustvarjamo družbene sporazume, moramo jasno opisati, katere prakse so sprejemljive in katere niso. Nenapisani dogovori se lahko zelo hitro pozabijo in potem se počne stvari samo še iz navade. In ko pridejo v skupnost novi ljudje, začnejo spreminjati stvari na način, ki ustreza njihovim navadam – kar je povsem normalno. Če nimamo pisnih sporazumov, potem ni ničesar, kar lahko prepreči takšno nazadovanje na področju etičnih vrednot organizacije, ki ji pripadamo. Seveda, noben sporazum ne bi smel biti le dokument z lepo zvenečimi izjavami, ampak mora odražati nekaj, kar resnično živi v vsakodnevnem delovanju vseh članov skupnosti. Sicer niti s pomočjo pisnih dokumentov zadeva ne bo delovala! [5]

3. Praktične iniciative za izboljšanje kakovosti hrane

To področje vključuje praktične pobude, kot so vzpostavitev ekološke/biodinamične kmetije ali vrta, ali novega načina distribucije hrane, ali pekarne polnovrednih pekovskih izdelkov, ali ustanovitve asociacije lokalnih proizvajalcev, distributerjev in potrošnikov naravne hrane. To so gospodarske dejavnosti v skladu z vrednotami in dogovori določene skupine ljudi. In te so rezultati razumevanja pomena prehrane s strani vseh članov te skupnosti.

Če se sprašujete, zakaj nova prerhanska kultura potrebuje dva stebra – ki se imenujeta 'Biološka hrana' in 'Polnovredna hrana' – potem morate vedeti, da se ta dva izraza nanašata na dva različna vidika kakovosti živil (s prekrivanjem nekaterih vidikov):

Vseeno sta obe značilnosti sestavni in dopolnjujoči se lastnosti naravne hrane, ki ju ni mogoče ločevati, če želimo proizvajati visoko kakovostno hrano. Prav zaradi tega razloga predstavljata dva osnovna stebra, na katerih lahko sloni nova prehranska kultura. [7]

4. Preobrazba obstoječih prehranjevalnih navad in običajev

Nove skupnosti so skupnosti posameznikov, ki si prizadevajo, da postanejo svobodni na vseh področjih njihovega življenja. V to so vključena tudi njihova prehranska nagnjenja in navade. Kot člani skupnosti, ki se odpravi na pot proti novi kulturi prehranjevanja, se obvežemo, da bomo delovali na preobrazbi naših prehranskih navad. Na prvi pogled se zdi, da je to očitno nasprotje osebni svobodi glede izbire hrane. Ampak, ali je temu res tako?

Ključni pogoj, da je neko dejanje svobodno, je, da vemo, zakaj jo izvajamo. Ampak naša prehranska nagnjenja in navade so – če se odkrito soočimo s seboj – v velikem obsegu zgolj odsev okolja, v katerem smo odrasli. Če bi bila to Japonska ali Rusija ali Mehika, bi se to odrazilo na naših prehranskih nagnjenjih in navadah. Celo tisti del, ki je bolj osebni, se ne more šteti za izraz našega premišljanja, temveč za izid našega brstečega življenja osebnih simpatij in antipatij v odnosu do specifičnih živil. Potemtakem postanemo odrasli z veliko zalogo prehranskih nagnjenj in navad, ki nam pripadajo, vendar niso v resnici naša last, dokler ne opravimo inventure in ovrednotimo njihove učinke na naše celotno bitje – na naše telo, dušo in duha. Šele po tem zavestnem opravilu si jih lahko prilastimo na način, ki omogoča našo svobodo v odnosu do prehranskih nagnjenj in navad. Seveda bo ta proces postopnega 'notranjega osvobajanja' vzel nekaj časa, preden bomo prišli do točke, kjer bomo izjavili: “Sedaj resnično poznam motive za moje izbire hrane – sedaj sem dejansko svoboden, da jem to, kar zares hočem!” Tako spoznamo, da je naša svoboda odvisna od možnosti preobrazbe naših obstoječih prehranskih navad in običajev, ki smo jih pridobili v času, ko še nismo zmogli razumeti vseh njihovih posledic.

Ta uvid je lahko dobra motivacija za reševanje te težke naloge. Čeprav je sprememba prehranjevalne navade odgovornost vsakega posameznika – zato, ker ne sme biti vsiljena s strani drugih ljudi, ampak mora izhajati iz osebnega vpogleda v razloge za spremembo – pa je vendarle res tudi to, da lahko ustvarimo ozračje medsebojnega razumevanja in podpore, kadar smo si zastavili skupni cilj, da ustvarimo novo prehransko kulturo. To zagotavlja okvir, ki nam omogoča, da vzpodbujamo drug drugega z našimi osebnimi dosežki v dokaj zahtevni preobrazbi tistih prehranjevalnih navad, ki smo jih 'podedovali' iz preteklosti, ko še nismo imeli znanja, ki ga imamo danes. To je ena od prednosti delovanja na preoblikovanju naših prehranjevalnih navad v skupini v primerjavi s tem, ko to počnemo samostojno.

Kar je predstavljeno v tem prehranskem principu je kombinacija holističnega pristopa k prehrani ter k družbenemu organizmu. [8] Od začetnega obdobja gibanja za naravno prehrano v dvajsetem stoletju so bile dosežene mnoge pomembne izboljšave na področju prehrane. Zdaj pa je čas za naslednji korak, ko je potrebno zastaviti vprašanje: "Ali obstaja skupnost:

Pot v smeri nove, zavestne kulture prehranjevanja ni enostavna, temveč vsebuje številne izzive; ampak, če ne bomo začeli s prvimi koraki, nikoli ne bomo prišli do nje. Za tiste, ki ste zainteresirani, vendar se še vedno obotavljate, je tu določeno spoznanje, ki vam lahko služi za spodbudo: "V odnosu do vseh dejanj iniciative in ustvarjanja obstaja ena osnovna resnica, ki bo, če je ne prepoznamo, ugonobila nešteto idej in sijajnih načrtov. Ta resnica je: V trenutku, ko se nekdo jasno zaveže nečemu, potem se začne premikati tudi usoda. Pojavijo se vsakovrstne stvari, ki nam pomagajo, in do katerih drugače nikoli ne bi prišlo. Iz odločitve izhaja obsežen tok dogodkov, ki povzroči vsakovrstne nepredvidene dogodke, srečanja in materialno pomoč, ki delujejo v našo korist, in o katerih nihče ne bi mogel niti sanjati, da bodo prišle na našo pot. Karkoli lahko naredite, ali o čemer sanjate, da lahko naredite, začnite s tem. Pogum ima v sebi ustvarjalnost, moč in čarodejstvo. Začnite s tem zdaj!" [10]

Za dopolnilne perspektive glej:

♦ SPLOŠNA IN INDIVIDUALNA PREHRANA

♦ OBRED SKUPNEGA OBEDA

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Opis štirih vrst dejavnosti, ki vodijo k novi prehranski kulturi, že vsebuje praktična navodila. Te dejavnosti imajo nekaj podobnosti s štirimi koraki iz principa RAZVOJ NOVIH PREHRANSKIH 'INSTINKTOV' – z eno ključno razliko: ti štirje koraki so namenjeni posameznikom, ki želijo izboljšati svoje prehranjevalne navade, medtem ko so dejavnosti opisane v tem tekstu namenjene skupini ljudi, ki se odloči, da stopi na pot zavestnega soustvarjanja nove prehranske kulture.

Poleg tega so v prehranskem principu OBRED SKUPNEGA OBEDA predstavljena praktična navodila, ki se dopolnjujejo s temi smernicami. Ta navodila se ukvarjajo z posebnim vidikom nove prehranske kulture: z izzivom, kako ustvariti skupne obroke, kadar je treba upoštevati različna osebna nagnjenja in potrebe. To je izziv današnjega časa, ko se soočamo z naraščajočimi zahtevami za vsakovrstne posebne diete.

V tekstu DEVET VIDIKOV ZDRAVEGA OBROKA je podan pregled vseh praktičnih vidikov, ki jih morajo člani skupnosti upoštevati, če želijo poskrbeti za potrebe vseh posameznih članov. V skupnem okolju je pomembno postaviti vprašanje: "Kdo in na podlagi česa odloča o našem skupnem jedilniku?" To vprašanje bo verjetno spodbudilo zelo zanimivo razpravo, v katero bi morali biti vključeni vsi, ki jedo skupne obroke. To bo pomagalo dvigniti ozaveščenost o težavnem položaju vsakega kuharja, ki si prizadeva za pripravo čim bolj kakovostnih in zdravih obrokov za skupino ljudi.

Navsezadnje je treba pojasniti, da ni dovolj, če katerakoli skupnost stori vse, kar je navedeno zgoraj, potem pa njeni člani izjavijo: "Sedaj smo v naši skupnosti vzpostavili novo prehransko kulturo." Kdor misli, da je nekaj resnično pomembnega mogoče doseči v relativno kratkem času, vara samega sebe. Kar je bistveno, je, da so ljudje pripravljeni na dolgoročno in postopno učenje, delovanje, in preobrazbo tega, kar so podedovali iz preteklosti. To, kar šteje niso samo pozitivni rezultati, ampak nenehno ustvarjalno delovanje na številnih področjih, ki so povezani s prehrano.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. Vir: The Origins of the Organic Movement avtorja Philip Conford, Floris Books, 2001
  2. V knjigi The Turning Point (London, Flamingo, 1983) je avtor Fritjof Capra podal izčrpno karakterizacijo sodobne materialistične-mehanistične kulture in postopnega pojavljanja nove kulture, ki temelji na celostnem, bolj obsežnem pogledu na življenje, celovitost in zdravje.
  3. Rudolf Steiner, vir neznan
  4. Brez tega predpogoja je vse skupaj podobno razpravi o tem, kako naj bi skupnost proizvajala oziroma nabavljala hrano, brez da bi bili ljudje seznanjeni s temeljnimi principi biološkega oz. ekološkega kmetijstva v primerjavi s konvencionalnim pristopom.
  5. Za ilustracijo si lahko zamislimo skupino ljudi, ki so se odločili, da uporabljajo ekološko metodo, nato pa po nekaj desetletjih novi ljudje prevzamejo pobudo in začnejo opuščati določene prakse te metode. Bistvo je, da ekološki standardi predpisujejo minimalni okvir, znotraj katerega lahko ljudje še vedno trdijo, da delujejo ekološko. Ta okvir ljudem ne preprečuje, da so kreativni in da razvijejo originalne prakse pridelave in predelave, vendar pa jim preprečuje, da bi prekoračili mejo, ki ločuje ekološko in konvencionalno metodo kmetijstva. Ta varovalna funkcija dogovorov je bistvenega pomena za kakršen koli dolgoročni uspeh katerekoli skupine, ki deluje v smeri uresničevanja skupnih vrednot.
  6. Osnovni standardi IFOAM-a pokrivajo tudi področje predelave hrane; toda če primerjamo količino in kakovost standardov, ki urejajo pridelavo s tisto, ki ureja predelavo, se lahko reče, da je 'biološko' (kar je pravilen prevod angleškega 'organic'; enakovreden izraz je 'ekološko') še vedno v prvi vrsti izraz, ki se nanaša na metodo pridelave.
  7. V poročilu Is Refined Food Really Organic? (neprevedeno) so predstavljeni dodatni argumenti, zakaj je potrebno, da nova prehranska kultura temelji na ekoloških polnovrednih živilih. V zadnjih letih smo priča postopnemu širjenju ponudbe ekoloških rafiniranih živil brez resne razprave o tem trendu. To je obžalovanja vredno dejstvo, ki kaže na delno izgubo temeljnih vrednot in principov ekološkega gibanja.
  8. Obstaja obsežno znanje o naravi družbenega organizma, ki izhaja iz duhovno-znanstvene perspektive, ki se imenuje tridelnost družbenega organizma (social threefoldness). To pomeni, da plodno izvajanje nove kulture prehranjevanja zahteva tudi nekaj razumevanja osnovnih značilnosti in principov družbenega organizma, tako kot plodno delovanje na področju prehrane zahteva nekaj razumevanja osnovnih značilnosti in principov prehrane.
  9. Če se morda sprašujete, ali sem jaz član takšne skupnosti, potem moram odgovoriti: "Dosedaj mi še ni uspelo najti skupnosti, kjer bi bilo dovolj ljudi zainteresiranih, da začnejo z resnim delom na zavestnem sooblikovanju nove prehranske kulture. Doslej nisem še niti slišal, da obstaja kje na svetu kakšna skupnost, ki deluje v smeri vzpostavljanja nove kulture prehranjevanja na način, ki je opisan v tem prehranskem principu."
  10. Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832), nemški umetnik in naravoslovec