Prehrana in ‘notranji bolnik’

V naši notranjosti se ves čas odvija velikansko število metaboličnih oz. presnovnih procesov, ki ohranjajo naš fizični organizem pri življenju. Te biokemične reakcije so v veliki meri vzpodbujane tudi z vnosom hrane in pijače. Vendar pa se moramo zavedati, da ima vsak specifični metabolični proces v sebi težnjo, da preseže svoje normalno polje in čas delovanja. Zaradi tega razloga vodi redno uživanje hrane, ki ne ustreza našim prehranskim potrebam, v moteno delovanje določene skupine metaboličnih procesov, kar posledično pripelje – če so prisotni drugi potrebni dejavniki – do pojava notranje fizične bolezni.

Uvodno branje:

♦ BISTVO ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA

Fizična bolezen kot motnja v delovanju metaboličnih procesov

Po tem, ko je bila hrana predelana v delu prebavnega trakta, ki obsega usta, želodec in dvanajstnik, vstopi v tanko črevo, kjer se hranila vsrkajo v limfni in krvni obtok, medtem ko preostanek nadaljuje svojo pot v debelo črevo, vse dokler se na koncu ne izloči. Hranila, ki so vsrkana, sprožijo množico metaboličnih procesov – oz. metabolnih poti, kot jih imenuje znanost – ki omogočajo dejavnosti našega fizičnega organizma. Zatorej znanost govori o "metabolizmu, skupni vsoti vseh kemičnih reakcij v telesu, ki vzdržujejo življenje." [1]

Vendar pa postanejo potem, ko vstopimo v ta notranji svet, stvari daleč bolj zapletene, kot si ljudje običajno predstavljajo. "Hranila na splošno ne sledijo eni predvidljivi poti, potem ko vstopijo v milijarde celic v naših telesih. V večini primerov se potencialna pot, ki ji lahko hranilo sledi, brž ko vstopi v telo, razveja neposredno ali posredno v številne poti produktov presnove, in vsaka od njih morda še v več poti. Razen tega lahko te poti s tem, ko se razvijajo, vodijo do mnogih različnih dejavnosti in funkcij, kot so na primer mobilizacija energije in popravilo poškodovanih celic. Tiste poti, ki prevladujejo, na koncu v veliki meri odločajo o tem, ali smo dobrega zdravja ali pa trpimo zaradi bolezni." [2]

Potemtakem je odločilno vprašanje: Kaj je tisto, kar odloča ali metabolični procesi vodijo k zdravju ali bolezni? Ali z drugimi besedami: "Vse, kar se dogaja v človeškem organizmu, je proces narave. Vendar je tudi bolezen proces narave. Kje preneha zdrav proces? Kje se začne proces bolezni?" [3]

Če si hočemo pridobiti osnovno razumevanja te kompleksne téme, moramo pričeti z "nečim, kar se imenuje homeostaza; to je stremljenje telesa, da vedno deluje v smeri vzdrževanja stabilnega funkcionalnega ravnovesja. To deluje znotraj telesnih sistemov, od elektrolitskega ravnotežja do telesne temperature in pH ravnotežja, kot tudi med telesnimi sistemi. To skrbno ravnovesje je tisto, kar imenujemo zdravje." [4]

V vzdrževanje homeostaze so vpleteni vsi metabolični procesi, ki se delijo v dve skupini: v procese razgradnje (katabolne procese) in procese izgradnje (anabolne procese). Ti so, tako rečeno, 'delavci', ki vzdržujejo našo 'hišo' – fizično telo – v primernem stanju, da lahko naša duša in duh prebivata v njem in ga uporabljata za svoje potrebe in namene. V skladu z znanstvenim opisom se metabolne poti nenehno vklapljajo in izklapljajo s pomočjo avtonomnega živčnega sistema in žlez z notranjim izločanjem. Če ta 'nadzorni mehanizem' ne deluje pravilno, potem se pojavi motnja v delovanju določenega presnovnega procesa ali skupine procesov. Posledično bo naše homeostatsko ravnovesje preseglo ustrezne meje, kar se bo manifestiralo v obliki določene notranje fizične bolezni.

Če pogledamo bolj skrbno, bomo v primeru katerekoli notranje bolezni odkrili, da je določeni proces ali skupina metaboličnih procesov nekako zašla na 'stranpoti'. Na primer, če vzamemo proces strjevanja krvi – ki je potreben pri celjenju odprtih ran – lahko naletimo na naslednje nenormalne manifestacije:

V prvem primeru je težnja po strjevanju premočna in se razširi zunaj ustreznih meja; v drugem primeru pa proces redčenja krvi postane premočan in prevlada proces strjevanja. V obeh primerih imamo opravka z motnjo, ki jo povzroči metabolični proces, ki je prestopil ustrezne meje svojega delovanja.

Sedaj si bomo ogledali en bolj zapleten primer, pojav sladkorne bolezni. V vzdrževanje zdravega nivoja krvnega sladkorja so vpletene mnoge skupine metaboličnih procesov, od tistih, ki vzpodbujajo proizvodnjo insulina, do tistih, ki regulirajo shranjevanje in osvobajanje glukoze iz jeter, in tistih, ki regulirajo dovajanje in obseg uporabe glukoze v telesnih celicah, itd.

Če vsi ti procesi delujejo v redu, potem se količina krvnega sladkorja giblje znotraj zdravih meja (glej zeleno linijo v diagramu [5]). Rdeča linija prikazuje gibanje v primeru sladkorne bolezni: nivo sladkorja v krvi se dvigne nad zdravo mejo ter niha navzgor in navzdol na zelo dramatičen način. [6] Tu imamo primer notranje fizične bolezni, ki je rezultat motenega delovanja ene ali nekaj skupin metaboličnih procesov, ki so neposredno ali posredno povezani z vzdrževanjem ustrezne ravni sladkorja v krvi. [7]

Tako lahko vzamemo rdečo črto kot simbol fizične bolezni, ki je odraz motenih metaboličnih procesov oz. slabega delovanja presnovnih procesov, ki delujejo v nesoglasju s preostalim organizmom. V enem primeru imamo zdrave metabolične procese, ki delujejo na pravem mestu in znotraj primernega časovnega okvirja; v drugem primeru pa smo pri vsaki notranji fizični bolezni soočeni s patološkimi procesi – to je z metaboličnimi oz. presnovnimi procesi, ki delujejo izven ustreznega mesta in/ali časovnega okvirja.

Prirojena metabolična nagnjenja k razvoju bolezni

Potem ko smo do uvida o povezavi metaboličnih procesov in notranje fizične bolezni, je potrebno raziskati naslednje očitno vprašanje: Kateri vzroki pripeljejo do stanja, ko določen metabolični proces oz. skupina procesov prestopi ustrezne meje njihovega delovanja? Kot vedno je tudi v tem primeru več dejavnikov, ki igrajo vlogo v tej zadevi. Za namen tega prehranskega principa se bomo sedaj osredotočili na dva dejavnika, na same metabolične procese in na vpliv prehrane na te procese.

Če začnemo z metaboličnim sistemom, lahko opazimo, da je njegova glavna naloga preskrba telesa s hranilnimi snovmi. Resnično, "metabolični sistem je v kozmični shemi stvari namenjen prehranjevanju ljudi. Vendar, proces prehranjevanja ne more delovati neodvisno. Prehranjevanje je potrebno človeku, toda le-to ne more obstajati samo zase. Če preučujemo sistem človeške presnove ločeno, odkrijemo, da je ves čas prežet z raznovrstnimi nagnjenostmi k bolezni. Izvor notranjih bolezni – ne tistih, ki jih povzročijo zunanje poškodbe – je treba vedno iskati v metaboličnem sistemu.

Razumsko opazovanje bolezni se mora potemtakem vedno pričeti z metaboličnim sistemom in vsak metaboličen pojav moramo nasloviti s vprašanjem: Po kateri poti nameravaš iti? Kadar preučujemo vse pojave, od jemanja hrane v usta do procesov, katerim je hrana izpostavljena v ustih, z določenimi snovmi, ki so spremenjene v škrob, sladkor in tako naprej, in način kako slina, ki vsebuje amilazo, obda hrano v ustih; ko gremo dalje in preučujemo dodani pepsin v želodcu, in potem to, kar se dogodi z produkti presnove, ko preidejo v limfne žile in v kri, potem moramo motriti vsak individualni proces, ki je vpleten – in njihovo število je velikansko.

V drugem procesu so snovi pomešane z izločki trebušne slinavke, in še v naslednjem z izločki žolčnika, in tako dalje. Vsakemu posameznemu procesu je potrebno zastaviti vprašanje: Kaj je tisto, kar resnično želiš? In proces bo odgovoril: Sam po sebi sem proces, ki človeka vedno naredi bolnega. Niti en sam metabolični proces v človeškem ustroju se ne sme izvesti do konca, kajti če se le-ta zaključi, bo to naredilo človeka bolnega. Človekov ustroj je zdrav le takrat, ko se na določeni stopnji njeni metabolični procesi zaustavijo.

Na prvi pogled se lahko zdi velika neumnost, da se v človeku pričenja nekaj, kar lahko, če se ne zaustavi na pol poti, pripelje do bolezni." [8] Vendar bomo potem, ko si s pomočjo duhovne znanosti pridobimo bolj poglobljeno in bolj obsežno razumevanje našega celotnega ustroja, sposobni odkriti, da obstajajo dobri razlogi za to presenetljivo lastnost metaboličnega sistema. Za sedaj nam lahko pomaga, če spet uporabimo primerjavo telesa s hišo, kjer metabolični procesi služijo kot vzdrževalci. Lahko si predstavljamo vsak posamični metabolični proces kot visoko specializiranega delavca, ki je tako navdušen s svojim delom, da se ne more ustaviti. Če upoštevamo, da je metabolični sistem sedež naše volje, ter da je ključna lastnost čiste volje neizmerna energija, potem ni tako presenetljivo, da bi vsaka skupina "ločenih metaboličnih procesov, če bi jih povprašali po njihovi notranji naravi, odgovorili: Mi smo vedno na poti, da pripeljemo ves organizem v stanje bolezni. Vsak metabolični proces, če ni zaustavljen, povzroči bolezen v organizmu." [9] To dejstvo je potrjeno tudi z ugotovitvijo medicinske znanosti, da se morajo metabolne poti vključiti in izključiti s pomočjo avtonomnega živčnega sistema in žlez z notranjim izločanjem.

Potemtakem imamo znotraj nas nekaj, kar nenehno vodi proti pojavu bolezni, če ni regulirano z nečim drugim. To so aktivnosti metaboličnega sistema. Zato lahko označimo ta del našega organizma za 'notranjega bolnika'.

S to razlago smo prispeli k odločilnemu uvidu, s pomočjo katerega se lahko radikalno preobrazi moderna medicina. "V racionalnem sistemu medicine je potrebno metabolične procese najprej raziskati tako, da vedno zaznavamo njihovo nagnjenost v smeri sprožanja bolezni. Sistem sodobne medicine mora vedno vzeti za izhodišče metabolični sistem oz. tako rečeno normalne metabolične procese; začenši od tam moramo prepoznati možnosti za nastanek notranjih bolezni, ki izvirajo iz metabolizma v najširšem smislu. Sistem sodobne medicine mora potemtakem temeljiti na raziskovanju metaboličnih procesov, od tam pa mora iti do vsega tistega, kar se lahko dogodi v območju ritmičnih procesov v človeku. Kot nekakšen vrhunec vsega se bo dosegel s tem, ko bomo pokazali, kako skladen razvoj človeškega miselnega in duhovnega potenciala predpostavlja poznavanje tega, kar izhaja iz zdravilnih sil." [10]

Vloga ritmičnih in živčnih procesov je predstavljena v drugih tekstih. Za namen tega prehranskega principa je pomembno prepoznati, da obstaja neposreden odnos med uživanjem hrane in spodbujanjem metaboličnih procesov z njihovimi nagnjenji k bolezni. Seveda to ne pomeni, da bo vsak vnos hrane pripeljal metabolične procese nemudoma do take stopnje nereda, da bo to povzročilo bolezen. To je preprečeno z regulacijo metaboličnih procesov s strani višjih entitet človeka – s strani eteričnega telesa, astralnega telesa in ego-organizacije.

Vseeno je jasno, da moramo biti, zaradi prirojene težnje metaboličnih procesov k nepravilnostim, zelo pozorni, da se prehranjujemo na način, ki bo preprečil kateremu koli od njih, da bi zašel v stanje nereda. To je potrebno zato, "ker človek nenehno oboleva. Prehranjevanje in pitje sta še posebej procesa, ki nenehno ustvarjata bolezen. Mi se ne moremo izogniti temu, da preko uživanja hrane in pijače nenehno škodimo našemu zdravju. Pretirano hranjenje in pitje nam bolj resno škodita, vendar pa nas te dejavnosti vedno v manjši meri poškodujejo." [11] To pomeni, da vsak vnos hrane ali pijače povzroči trenutno neravnovesje v metaboličnem sistemu, ki mora biti ponovno pripeljan v normalno stanje s pomočjo drugih aktivnosti človeškega bitja. To je možno zaradi dejstva da "ima vse v človeškem telesu povezavo z vsem drugim v njem." [12]

Tako lahko razumemo, da "ne obstaja resnična meja med tem, kar se danes imenuje 'prehranjevati se zdravo' in 'prehranjevati se nezdravo'. Samo pomislite, kako hitro se lahko z uživanjem hrane stvari vržejo iz tira v naši notranjosti. Nekaj, kar se običajno z lahkoto premaga, preide v nekaj, česar ne moremo več premagati. Tedaj človek zboli. Vendar pa v resnici mejo med tema dvema stanjema sploh ni možno zarisati." [13]

Z namenom, da se izognemo enostranskemu materialističnemu pogledu na poreklo metaboličnih motenj, ne smemo pozabiti, da se "v bolezni manifestira patološko delovanje – povišano ali oslabljeno – tega, ki mora biti v človeku vedno aktivno s ciljem, da ga ohranja v njegovi duhovni naravi." [14] Ena manifestacija tega patološkega delovanja je postopno napredovanje neustreznega prehranjevanja v metabolično motnjo, in potem – če ostali dejavniki podpirajo ta razvoj – v notranjo fizično bolezen. [15]

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

Ta prehranski princip razkriva zelo pomembno skrivnost človeškega organizma, ki osvetljuje izjemno vlogo prehrane v odnosu do katerekoli notranje bolezni. To pomeni, da moramo v primeru notranje fizične bolezni – kot del resnično celovite diagnoze – upoštevati tudi način prehranjevanja osebe, poleg vsega drugega, kar je prispevalo k nastanku bolezni. Seveda mora diagnoza v skladu s holističnim pristopom vključiti duševno-duhovne dejavnike. Vendar ne moremo dobiti celotne slike vzrokov za nastanek notranje fizične bolezni, brez da bi prepoznali učinke fizičnih snovi, ki vstopijo v človeški organizem s hrano in pijačo. [16]

Vendar pa ni pomembno le kaj in koliko pojemo, pomembno je tudi kako jemo – to je način vzpostavljanja rednih prehranjevalnih vzorcev. Vzorec prehranjevanja je lahko koristen ali škodljiv za splošno stanje našega organizma. Zaradi tega moramo preučiti kakovost naših prehranjevalnih navad; še posebno moramo biti previdni, da ne razvijemo enostranskih prehranjevalnih navad, za katere je najbolj verjetno, da bodo spodbodle metabolične procese, da presežejo njihovo normalno polje delovanja.

V času, v katerem živimo, ne moremo nikdar posvetiti preveč pozornosti vprašanju kakovosti hrane. Kar je potrebno, je samo to, da pogledamo na šokantno statistiko bolezni, katerim je izpostavljeno moderno človeštvo. Zlahka si lahko predstavljamo, da ima moderna hrana slabe kakovosti – z vsemi tistimi snovmi, ki so bila izumljena zato, da dvigajo pridelke in ponarejajo prehranske proizvode – zelo negativne učinke na stanje naše presnove. Potem ni težko prepoznati, da je to moralo v veliki meri prispevati k zdravstveni krizi modernih družb. Potemtakem uživanje hrane dobre kakovosti služi kot preventivna mera, ki ima potencial da prihrani mnogo trpljenja, če se odločimo, da ne bomo varčevali pri hrani.

♣ Glej HOLISTIČNO PREHRANSKO 'PIRAMIDO' za spisek hrane dobre kakovosti.

SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.

   OPOMBE

  1. T. Colin Campbell, PhD with Howard Jacobson, PhD, Whole – Rethinking the Science of Nutrition, BenBella Books, USA, 2014
  2. V istem delu
  3. Rudolf Steiner, Dornach, 2.01.1924; Course for Young Doctors, Mercury Press, USA, 1994
  4. Glej opombo 1
  5. Vir: Rudy W. Bilous, Understanding Diabetes, Family Doctor Series, The British Medical Association, 2003
  6. Gibanje rdeče linije je uravnavano s tremi injekcijami insulina. Lahko si predstavljamo, da bi bila linija brez njih mnogo bolj kaotična. Rdeča linija predstavlja tudi tako imenovan 'sladkorni blues' – to je nihanje ravni sladkorja v krvi navzgor in navzdol pri zdravem človeku, kadar uživa visoko rafinirane prehrambne proizvode, ki vsebujejo belo moko in bel sladkor. Dejansko je glavna razlika med 'sladkornim bluesom' in diabetičnim stanjem, da v prvem primeru insulin proizvaja trebušna slinavka, v drugem primeru pa ga je potrebno vbrizgati z injekcijo.
  7. Kratek povzetek glavnih dejavnikov, ki sodelujejo pri vzdrževanju ravni sladkorja v krvi, je podan v prehranskem principu ŽIV PROCES NOTRANJEGA 'IZGOREVANJA'.
  8. Rudolf Steiner, Dornach, 9.11.1923; Man as Symphony of the Creative Word
  9. V istem delu
  10. V istem delu
  11. Rudolf Steiner, Stuttgart, 16.10.1923; Deeper Insights into Education - The Waldorf Approach, Anthroposophic Press, 1983
  12. Rudolf Steiner, Dornach, 31.07.1924; Drugs, Poisons, Suicide, Alcohol, Stimulants, Digestion, Foods in the Light of Spiritual Science, odlomki iz del Rudolfa Steinerja; izbral, prevedel in izdal Richard Lewis, ZDA, brez datuma
  13. Rudolf Steiner, Dornach, 23.10.1922; Spiritual Relations in the Human Organism, Mercury Press, USA, 1984
  14. Rudolf Steiner, quote from the book Rudolf Steiner (Philosophich-Antroposophischer Verlag, Dornach, 1972
  15. Počasno napredovanje slabe prehranskega navade v vedno bolj resno stanje neravnotežja se lahko zlahka vidi v primeru sladkorne bolezni, zaradi tega, ker ima hrana direktni vpliv na nivo krvnega sladkorja. Začne se z 'sladkornim bluesom'; potem preide v stanje prediabetesa; če se ničesar ne spremeni, se pojavi sladkorna bolezen tipa 2; končno se konča z sladkorno boleznijo tipa 1, s kroničnim stanjem, ki zahteva stalno podporo umetnega inzulina.
  16. Količina hrane in pijače je največja količina kakršnekoli fizične snovi, ki vstopa v naš organizem. Na primer, če oseba zaužije v povprečju 1,25 kg hrane na dan, potem bo v 70 letih zaužila skoraj 32 ton hrane. Če k temu dodamo količino tekočin in sodobno nagnjenje k prenajedanju, potem lahko brez težav pridemo do 70 ton – to je, eno tono hrane in pijače, ki gre skozi človeško telo vsako leto.