V prehrani obstaja temeljno nasprotje med našim odnosom do hrane in fizičnimi vidiki prehranjevanja. Na eni strani obstajajo potrebe fizičnega telesa, ki jih doživljamo kot žejo in lakoto, in o katerih smo si pridobili določeno znanje s pomočjo odkritij moderne znanosti. Na drugi strani imamo svoje lastne ideje o hrani in prehranjevanju ter osebne simpatije in antipatije do določenih živil. Cilj holističnega pristopa k prehrani je v tem, da omogoči vsakemu posamezniku, da doseže harmonično povezavo med pogosto nasprotujočimi si objektivnimi potrebami našega telesa po ustreznih hranilih in našim subjektivnim odnosom do hrane.
Uvodno branje:
S pomočjo razlage DVODELNE NARAVE ČLOVEKA lahko razumemo, da težavna vprašanja prehrane, s katerimi se ljudje sodobnega časa soočajo v izjemnem obsegu, ne morejo biti razrešena na ustrezen način brez priznanja polarnosti med fizičnim človekom ter človekom duše in duha.
V skladu z dvojno naravo človeškega bitja moramo razlikovati med potrebami fizičnega telesa po hranilnih snoveh in energiji ter resničnimi potrebami človeka po uživanju hrane in občutjih ugodja, ki jih spodbujajo hranjenje in pitje. Naloga holističnega pristopa k prehrani je, da omogoči takšno prehranjevanje, ki bo služilo obem potrebam na uravnotežen način. Samo z uskladitvijo teh nasprotujočih potreb lahko upamo, da bomo dosegli zdrave prehranjevalne navade.
Obstaja dovolj dokazov, da so ljudje dandanes še vedno daleč od doseganja takšnega ravnovesja. Na eni strani imamo ljudi, ki jih v glavnem zanima uživanje hrane, brez velike pozornosti na to, kako hrana vpliva na njihovo telo. Tovrstni ljudje uživajo hrano, ki jo imajo radi, ne glede na vse obstoječe dokaze o škodljivih vplivih specifičnih živil. Na splošno jih ne zanima, da bi se seznanili s tem, kako hrana vpliva na človeški organizem.
Na drugi strani so ljudje, ki se v veliki meri ukvarjajo z vprašanjem, kako jesti zgolj zdravo hrano. Tovrstni ljudje jedo nekaj samo zato, ker jim je bila predstavljena znanstvena evidenca o zdravstvenih koristih določenega živila. Mogoče bodo redno pili sok zelene trave, zato ker vsebuje klorofil, aminokisline, minerale, vitamine in encime, in ne zato, ker bi jim bil njegov okus resnično všeč. Takšni ljudje so bolj nagnjeni k jemanju prehranskih dopolnil, zato ker hočejo dobiti več kalcija ali vitamina B in podobno; vendar pri jemanju tablet ni prisotnih nobenih občutij uživanja!
Obstaja veliko manifestacij takšnih enostranskih pristopov. Pomembno pa je, da razumemo, da nihče od teh ljudi nima popolnoma prav ali narobe. Najpogostejši problem v zvezi s prehrano je posploševanje enostranskih resnic. Uživanje hrane spodbuja številne dejavnosti in procese, ki so zelo kompleksni in večplastni. Na žalost se ljudje osredotočajo samo na enega ali le na nekaj vidikov prehranjevanja, ne upoštevajoč tistih, ki se ne ujemajo z njihovimi pogledi. Brez zavedanja kompleksnosti človeškega organizma in mnogih notranjih procesov, ki jih sproža pitje in hranjenje, ne bomo prišli dlje, kot do enostranskih resnic. To povzroča delitev ljudi na zagovornike različnih 'dokončnih' prehranskih pravil brez kakršnega koli poskusa razumeti druge ljudje z nasprotnimi stališči.
Razlage, ki jih podaja duhovna-znanost, pa pomagajo priti do soglasja, saj nam omogočajo postopoma razviti razumevanje o tem, zakaj obstajajo znotraj področja prehranjevanja takšne velike razlike in nasprotja. To je možno zato, ker "duhovna znanost ne podaja pravil, ampak želi le pojasniti, kakšne so stvari v resnici. Ne postavlja se na stran te ali one vrste prehrane – kar v resnici omogoča je, da ljudje razumejo kakršno koli obliko prehranjevanja. Potem lahko vsakdo uredi svoje življenje tako, kot si želi v skladu s temi velikimi zakoni obstoja." [1]
Seznanjanje s temeljnimi principi prehrane je prvi korak, ki je potreben za razširitev našega znanja o prehranjevanju. Le s pomočjo teh načel se lahko izognemo nevarnosti, da se izgubimo v veliki količini podatkov. In zgolj s poznavanjem teh principov lahko upamo, da bomo našli "pravo ravnovesje med tem, kar človek uživa in kar je dobro zanj." [2]
Naš končni cilj h kateremu si prizadevamo je, da oblikujemo lastne prehranjevalne navade na tak način, da bodo istočasno koristne za telo – kar se kaže v dobrem telesnem počutju – in da bomo v tem, kar jemo, tudi uživali. To ravnovesje bo moč doseči le s pomočjo holističnega pristopa k prehrani, vključno z osnovnim razumevanjem temeljnih načel prehranjevanja.
Obstaja veliko načinov za dosego tega ravnotežja, odvisno od posameznikove narave ali osebne enostranskosti. Na primer, svoje telo lahko vidite kot zelo prefinjeno napravo in hrano kot vir bistvenih hranil, ki jih potrebuje, da deluje. Če je tako, potem vam lahko koristi, da se začnete zavedati vonja in okusa hrane, njenih oblik in barv, njene notranje sestave in temperature. Zavedajte se, da se dejansko hranimo tudi preko naših čutil in prijetnih občutij!
Vendar, če ste oseba, ki hrano vidi le kot vir užitka in udobja, potem vam lahko koristi, da poskušate izvedeti več o anatomiji človeškega telesa in kako hrana deluje v našem telesu, potem ko smo jo zaužili. Razumeti moramo, da imajo različne vrste hrane zelo specifične učinke na presnovne procese, ki se sprožijo z vnosom hrane v telo. Izjemno pomembno je, da se seznanite s tem, katera živila spodbujajo zdrave presnove procese in katera ne.
V obeh primerih je cilj, da se razširi zavedanje o vplivu hrane. Niti racionalni, niti čutni odnos do hrane ne sme biti prevladujoč do te mere, da bi ljudje škodovali sami sebi. Vedno si moramo prizadevati za bolj celovit pristop k prehrani, kajti resnično znanje, ki temelji na individualnih uvidih, ima zdravilen učinek na naš organizem.
♣ Glej RAZVOJ NOVIH PREHRANSKIH 'INSTINKTOV', kjer so podane osnovne smernice za preoblikovanje obstoječih prehranjevalnih navad.
SVARILO: Zgornje praktične prehranske smernice se morajo vedno vstaviti v okvir SPLOŠNIH PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da prepoznamo njihove omejitve, kadar iščemo rešitev za specifični prehranski problem. Poleg tega morate biti seznanjeni z VLOGO PREHRANSKIH NAPOTKOV z namenom, da se izognete katerim kolim enostranskim zaključkom.