Nadgradnja principa tridelne rastline
Uvodno branje:
UPORABA 'VMESNIH' IN DODATNIH SKUPIN RASTLIN
Ko začnemo v svetu narave opazovati manifestacije arhetipa tridelne rastline, smo prisiljeni razviti bolj prilagodljivo – lahko bi tudi rekli, bolj tekoče – razmišljanje. Čeprav obstajajo številne rastline z jasno tridelno zgradbo, obstajajo tudi takšne, pri katerih so se stvari premaknile, ali pa obstajajo nekje med dvema stanjema obstoja. Na primer, česen in čebula – dve osnovni vrsti zelenjave v mnogih kulturah prehranjevanja – sta odebeljeno steblo, ki raste v zemlji, tako kot je to primer pri koreninah. To pomeni, da jih je treba, v skladu s principom tridelne rastline, obravnavati kot steblo-korenino. Obstoj takšne zelenjave bi lahko doživljali kot težavo, ali pa kot dodatno možnost za večjo ustvarjalnost pri pripravi jedi v skladu s principom tridelne rastline.
♣ Več vmesnih tipov zelenjave lahko najdete v poglavju TRI SKUPINE ZELENJAVE
Drug primer morske alge, ki jih uporabljamo pri kuhanju: agar, dulse, kombu, nori, itd. Alge so rastline, ki nimajo cvetov; pravzaprav so plavajoče listje, z majhnimi koreninami pritrjene na skale. Čeprav jih je mogoče šteti med liste, imajo drugačne kakovosti, kot listi običajnih rastlin. Iz tega razloga jih ne štejemo kot list, kadar sestavljamo jed po principu tridelne rastline. Vendar pa njihova uporaba, v obliki dodatne sestavine, prinaša povsem novo paleto čutnih izkušenj in mnoge hranilne snovi, ki jih morda primanjkuje v drugih živilih. Potemtakem si lahko, če želimo, z uporabo alg v znatni meri obogatimo sestavo naših obrokov.
Naslednji primer so gobe, ki so bistveni del rastlinskega kraljestva [1], saj predelajo že uporabljene organske snovi (les, lubje, itd.) v ponovno surovino za druge žive organizme. Užitne gobe so dejansko plodovi, ki rastejo iz podzemeljske mreže nitkam podobnega micelija. Gobe niso sposobne fotosinteze, ki je bistvena dejavnost listov rastlin. Vendar pa živijo v simbiotičnem odnosu z rastlinami in na ta način prejemajo ogljikove hidrate, ki se tvorijo v listih rastlin. Iz tega opisa je razvidno, da gre za precej nenavadno kombinacijo korenina-plod, vendar brez listov, saj jim to funkcijo opravljajo rastline, s katerimi so v simbiotskem odnosu. Zaradi tega jih ne upoštevamo, ko sestavljamo jed ali obrok v skladu s principom tridelne rastline. Seveda pa jih lahko uporabimo kot dodatek (ali celo kot nadomestek za meso), saj z njihovo pomočjo lahko zlahka ustvarimo jedi z močnimi in bogatimi okusi, ki obogatijo naš jedilnik.
NAPREDNA UPORABA POSUŠENIH ZELIŠČ IN ZAČIMB
Obstajajo začimbe, ki so narejene iz koreninskih delov rastlin (npr. ingver v prahu) in začimbe izdelane iz lubja drevesa (npr. cimet). Samo tovrstne začimbe je mogoče šteti kot 100% korenino. To velja tudi za naravno sol in druge mineralne dodatke, ki se uporabljajo pri kuhanju.
Zatem imamo začimbe, ki izvirajo iz cvetov ali plodov ali semen rastlin. Te začimbe so šle skozi naravni proces skrčenja in mineralizacije, kar je očitno, če opazujemo semena popra, kumine, ipd. V primeru plodov kot so paprika in feferoni pa se je odvijal isti proces v času njihovega sušenja. To je razlog zakaj jih štejemo načeloma med korenine. Kljub temu pa so te začimbe šle skozi proces cvetenja in oblikovanja semena in tako ohranile nekatere njegove značilnosti. Ko jih dodajamo različnim jedem, jih zato lahko obravnavamo kot korenino z dodatkom cveta-ploda-semena. To nam omogoča, da jih uporabimo takrat, ko nam v jedi primanjkuje rastlinskih sestavin, ki pripadajo vrhnjim delom rastline. Na primer, pri pripravi solate, lahko uporabimo:
Če bi uporabili suha zelišča namesto popra (ali katere koli druge začimbe, ki izvira iz vrhnjega dela rastline), bi primanjkoval v jedi element cvet-plod-seme. Seveda, to bi lahko rešili z malo dodanega olja, vendar nam ta primer prikazuje, da obstaja tudi druga možnost za dosego istega rezultata z ustrezno uporabo začimb.
Podoben primer so posušena zelišča. Samo v primeru, ko uporabljamo sveža zelišča, jih lahko štejemo kot 100% liste. Skozi proces sušenja so postali mineralizirani do take mere, da jih moramo uvrstiti v skupino korenina z dodatkom lista (zato ker še vedno vsebujejo določene lastnosti listov). Zato jih lahko uporabljamo, ko nimamo na voljo nobenih svežih zelišč ali listnate zelenjave. Na primer, na hitro lahko s postopkom praženja pripravimo naslednjo preprosto jed, ki je lahko zaužijemo skupaj s polnovrednim kruhom (in po želji tudi s sirom):
Če bi namesto posušenih zelišč uporabili druge začimbe (npr. koriander, poper, itd.), bi v tej jedi manjkal element lista. Seveda, najboljši način za pridobitev lista bi bila, če bi dodali svežo listno solato ali kislo zelje (kot prilogo ali kot solato), vendar pa nam včasih okoliščine ne omogočajo tovrstnih rešitev. V takšnih primerih nam je v pomoč uporaba zelišč in začimb na način, kot je to pisano tukaj.
Poleg tega lahko uporabljamo mešanice, ki vsebujejo zelišča in začimbe, ki pripadajo več kot eni sami skupini, kot so zeliščna sol, gomasio (japonska sezamova sol), itd. Uporaba tovrstnih mešanic nam marsikdaj olajša pripravo jedi v skladu s principom tridelne rastline.
♦ Za razvrstitev posušenih zelišč in začimb glede njihovega izvora glej TRI PODSKUPINE ZELIŠČ IN ZAČIMB
