Arhetip žitnega zrna

Žita so najbolj uravnoteženo živilo glede principa tridelne rastline, ker vsebuje vsako njihovo zrno značilnosti vseh treh delov rastline. Zatorej žita niso zgolj enostranska semena ali enostranske korenine ali enostranski listi, ampak imajo vse tri dele v harmoničnem razmerju – korenino v zunanjem ovoju, list v meljaku in seme v kalčku žitnega zrna.

Uvodno branje:

PRINCIP TRIDELNE RASTLINE

Čeprav so žita semena, jih ne štejemo v skupino Cvet–Plod–Seme, ko sestavljamo obrok v skladu s principom tridelne rastline. Če primerjamo zgradbo žitnega zrna z rastlino, lahko pri obeh opazimo tridelen ustroj. Tako kot ima vsak del rastline drugačno notranjo strukturo in sestavo snovi, je to tudi v primeru žitnega zrna. Če primerjamo žitno zrno z rastlino, lahko najdemo sledeče povezave:

Jed iz samega žita – na primer kruh, kaša, muesli ali kuhan riž (brez ali z dodatkom mlečnih izdelkov in začimb) – je zato glede na princip tridelne rastline že uravnotežen obrok. Seveda, to drži samo, če uporabljamo polnovredne žitarice!

Ta arhetip žitnega zrna ne velja za ajdo, amarant, kvinojo, in podobna živila, ki ne pripadajo družini trav, tako kot prava žita. Ta živila uvrščamo v skupino Cvet-Plod-Seme kadar sestavljamo obrok v skladu s principom tridelne rastline.

   OPOMBE

  1. V primeru nekaterih žitaric, kot so pšenica in pira, obstaja kar nekaj ovojnic, ki obdajajo zrno, vendar so le-te tako tanke in tesno skupaj, da se jih lahko razloči samo s pomočjo mikroskopa. To lusko ne smemo zamenjati z ovojnico, ki drži žitno seme v klasu. Ta ovojnica, ki se imenuje pleve, se mora odstraniti, da postane žito primerno za človeško prehrano.
  2. Vir: Wikipedia/Cereal Germ, November 2011