Kako postati duhovno-znanstveni raziskovalec
Če vas zanimajo osnovni predpogoji za tiste, ki želijo izvajati
duhovno-znanstveno raziskovanje prehrane, potem morate vedeti, da “nekdo
zlahka predpostavlja, da mora tisti, ki vstopa v duhovno (ki obstaja v ozadju
življenjskih dejstev), nujno postati duhovni raziskovalec. To ni potrebno,
čeprav je bilo o tem, kaj mora storiti duša z namenom, da vstopi v duhovni
svet, veliko napisanega v knjigi
Kako doseči spoznanja višjih svetov. Do
določene mere lahko v današnjem času to stori vsak človek, vendar ni
potrebe, da bi to storili vsi ljudje. Kaj razvijete v vaši duši, je povsem
notranja zadeva; toda to vodi do tega, da se resnice, ki se raziskujejo,
lahko oblikujejo v pojme, tako da lahko vse, kar vam sporoča duhovni
raziskovalec, oblečete v misli in ideje. To je nekaj, kar se lahko sporoča.
Eden od zakonov duhovnega raziskovanja je, da ni pomembno, ali ste prišli do
teh stvari skozi lastne raziskave ali pa ste jih pridobili iz zanesljivega
vira. Ne gre za to, da do teh stvari pridete sami, pomembno je, da te stvari
imate in da jih razvijate v sebi.
Narobe je domnevati, da mora vsakdo postati duhovni raziskovalec. Danes
ima nekdo, ki je duhovni raziskovalec, potrebo, da opiše pot, ki jo je
sledil pri svojem raziskovanju. Ne samo zaradi tega, ker lahko dandanes, do
neke mere, kdorkoli sledi opisani poti, ne da bi si škodoval, ampak tudi
zato, ker ima vsakdo pravico vprašati: Kaj si storil, da si prišel do teh
rezultatov?” [1]
Duhovno raziskovanje zahteva razvoj novih čutov, ki nam omogočajo,
da vidimo za tančico fizičnih zaznav. Medtem ko “se s pomočjo
jasnovidnosti preiskujejo dejstva duhovne znanosti, človek pridobi
nov čut, ko se s svojim celotnim razmišljanjem in občutkom poglobi v
tisto, kar je že bilo odkrito z jasnovidno metodo in temu ustrezno ureja
svoje življenje. To je bistveno. Pomembno je, da preučujemo
zaključke
duhovne znanosti in ne da zadovoljujemo svojo radovednost po
jasnovidnosti.”
[2]
Vsakdo, ki se resno loti raziskovanja duhovno-znanstvenih razlag, je
potemtakem že duhovno-znanstveni raziskovalec. Kajti pri “branju
duhovno-znanstvenih spoznanj smo aktivni na povsem drugačen način, kot
je to pri branju čutno-zaznavnih dejstev. Če beremo o čutno-zaznavnem
svetu, samo beremo o njem; če pa na pravi način beremo o nadčutnih
dejstvih, potem se potopimo v tok duhovnega obstoja. S sprejemanjem
rezultatov duhovnih raziskav se obenem podajamo na lastno notranjo pot,
ki vodi k odkrivanju teh rezultatov za nas same. Ljudje si predstavljajo
vstop v duhovni svet preveč podoben njihovim čutnim izkušnjam, zato se
jim zdijo izkušnje, ki jih doživljajo ob branju o duhovnem svetu, preveč
podobne običajnim mislim. Ampak, če resnično prevzemamo opise
nadčutnih dejstev v miselnih oblikah, potem smo že sredi duhovnega sveta
in zavedati se moramo, da na ta način že izkušamo – čeprav tega ne
opažamo – to o čemer smo verjeli, da prejemamo zgolj v obliki miselnih
sporočil.” [3]
Ko nekaj resnično razumemo, s tem še ne postanemo jasnovidni; kljub
temu pa smo v začetni fazi nadčutnih zaznav, ki jo lahko imenujemo
‘jasno-vednost’ – to je jasno zaznavanje modrosti, ki obstaja v ozadju stvari. Kajti dojeti
moramo, da »ne bi mogel nihče resnično doseči jasnovidnosti, če ne bi že
imel majhno količino jasnovidnosti v svoji duši. Na splošno se
predpostavlja, da ljudje, takšni kot so, niso jasnovidni. Če bi bilo to
res, ne bi nikoli niti mogli postati jasnovidni.« Mi moramo »biti že
malce jasnovidni z namenom, da smo sposobni razviti in razširiti
jasnovidnost bolj in bolj.« V naši lasti imamo ključ za vstop v duhovni
svet, kadar »razumemo, da dejansko ni nikogar med nami, ki ne bi imel te
začetne stopnje jasnovidnosti, čeprav se tega morda ne zaveda. Vsi med
vami imate to. Nihče med vami ni brez te jasnovidnosti.«
[4]
Vendar pa to, kar imamo, »se na splošno ne smatra in ne ceni kot
jasnovidnost.« Na primer, če nekdo, ki je slep za barve, vidi biser
med drugimi okroglimi kamni, ne bo prepoznal njegove vrednosti. Velika večina ljudi je
dandanes podobna takšnemu človeku. »Oni ne cenijo bisera, ki leži povsem
viden pred njimi. To kar cenijo, je nekaj povsem drugega. Oni cenijo
njihove pojme in ideje; toda nihče ne bi mogel razmišljati abstraktno,
ne bi mogel imeti misli in ideje, če ne bi bil jasnoviden.
Naše
običajno mišljenje vsebuje biser jasnovidnosti od samega začetka. Ideje
so pojavijo v duši s pomočjo natančno enakega procesa, kot je ta, ki nas
dvigne do najvišjih moči. Izjemno pomembno je, da se naučimo razumeti,
da se jasnovidnost prične z nečim, kar je obče in vsakdanje.
Vse kar
moramo prepoznati, je nadčutna narava naših pojmov in idej. Mi moramo
uvideti, da le-te prihajajo iz nadčutnega sveta; le potem lahko to
zadevo razumemo pravilno.« [5]
Glavne lastnosti duhovno-znanstvenega raziskovanja
Tu so podane glavne značilnosti duhovno-znanstvenega pristopa k
preiskovanju prehranskih vprašanj. O vsaki od njih bi lahko spisali celo
poglavje, vendar morajo za začetek zadostovati krajši opisi vzeti iz
duhovno-znanstvene literature. [6]
KOMPLEKSNOST ČLOVEŠKEGA BITJA
“Človeka razumemo le, če ga ne umestimo v svet le kot bitja narave,
temveč kot duhovno bitje. Nevidna narava človeka – njegov ego, njegovo
duševno telo in njegovo življenjsko telo – delujejo preko njegove vidne
narave. Če si postopoma utiramo pot skozi različne dele tega zapletenega
procesa in vse te dele povežemo, bomo na koncu dosegli celotno videnje
človeškega bitja. Ampak celo to bo vedno ostalo nepopolno, kajti bitje
človeka je neskončno zapleteno.”
IZ ŠIRŠIH POGLEDOV K PODROBNOSTIM
“Vse v človeškem organizmu deluje na vse ostalo. Ampak, prišli ne
bomo nikamor, če imamo o tej prepletenosti le splošne abstraktne ideje;
rezultate bomo dosegli le, če bomo lahko razvili konkretno idejo o naši
zgradbi in o tem kako vse, kar je okoli nas, sodeluje v našem
nastajanju. V duhovni znanosti se mora postopek razlikovati od tistega,
ki se ga uporablja v drugih sistemih razmišljanja. Duhovna znanost mora
najprej predstaviti širši pogled na dejstva in realnosti življenja ter
šele nato preučevati podrobnosti. Težava je v tem, da je področje
duhovne znanosti kot celote tako obsežno, da nikoli ni mogoče
predstaviti več kot le del te vsebine.”
KARAKTERIZACIJE NAMESTO DEFINICIJ
“Z namenom, da bi razumeli stvari na zemlji, so definicije lahko
koristne; ko pa se gre za razumevanje realnosti – predvsem nadčutnih
realnosti – definicije niso mogoče; človek mora tedaj stvari
okarakterizirati; kajti potem je potrebno o dejstvih razmisliti iz vseh
možnih izhodiščnih točk. Definicije so vedno enostranske in pomanjkljive
in vse, kar je mogoče storiti, je opisovanje značilnosti. Beseda se
uporablja na tak način, da človek resnično čuti vsako besedo kot nekaj
nezadostnega, vsak stavek kot nekaj nezadovoljivega, tako da ima človek
nujo po opisovanju tistega, kar želi postaviti pred ljudi iz najbolj
raznovrstnih vidikov.”
OPAZOVANJE IZ RAZLIČNIH PERSPEKTIV
“Vsaka stvar mora biti okarakterizirana z različnih zornih kotov,
tako kot drevo, ki je fotografirano iz različnih strani. Podobno ni
mogoče resnice pridobiti s pomočjo razumevanja, ki skuša dojeti predmet
samo iz ene strani; resnico je moč pridobiti samo iz povezovanja
pravilnih pogledov, ki so posledica različnih perspektiv. Povedati
nekaj, kar je napačno, ni najhujša stvar, ki se lahko zgodi; zares hudo
pa je, če je enostranska resnica vzeta za absolutno resnico in da se
potem vztraja pri njej. Vedno je bistvenega pomena, da na resnico ne
gledamo samo iz ene strani, ampak tudi iz druge strani.”
RAZUMEVANJE NAMESTO PRAVIL
“Za duhovno znanost je značilen njen odnos. Vsaka misel je prežeta s
tem odnosom. Duhovna znanost želi razumeti ter slediti vsemu v življenju
in v življenju duha na nepristranski način. Ne želi uporabljati
standardov simpatije ali antipatije, temveč želi brez predsodkov
razumeti vse, kar obstaja v človeškem življenju in v duhovnem svetu.
Duhovna znanost se ukvarja z razumevanjem. Duhovna znanost ne podaja
pravil, temveč želi le pojasniti, kakšne so stvari v resnici. Ne zavzema
se za ta ali oni način prehrane – to, kar v resnici počne, je, da ljudem
omogoči razumeti kakršen koli način prehrane. Potem lahko vsak uredi
svoje življenje tako, kot sam hoče, skladno s temi velikimi zakoni
obstoja.”
ŽIVLJENJSKI DOKAZI NAMESTO VERJETJA
“Za znanost duha je pomembno, da je predstavljena na način, ki
temelji v najmanjši možni meri na veri v avtoriteto.” Vse razlage,
predstavljene na tej spletni strani, je možno in bi se moralo preveriti
z “vašo sposobnostjo razumskega preverjanja. Vendar mora biti misel zelo
natančna in vsestranska! Pripravljena mora biti, da življenjske pojave
primerja s tem, kar trdi duhovna znanost. Brez predsodkov moramo biti
pripravljeni na testiranje naukov duhovne znanosti in sicer s pomočjo
življenjskih izkušenj. Duhovno-znanstvene resnice je najbolje prepoznati
preko njenih plodov. Tisti, ki uporablja znanje duhovne znanosti
pravilno, bo ugotovil, da se to dokazuje v življenju tako, da prinaša
življenjsko moč in zdravje.”
Za bolj podrobno razlago
duhovno-znanstvenega pristopa k raziskovanju glej:
❖
Kako lahko prispemo do ustreznega razumevanja
družbenega fenomena pandemije korone?
