Trije osnovni vzroki v ozadju odzivov na pandemijo korone

Brane Žilavec, Velika noč 2020
Prevod: Robert Križnar

To je spremenjena in razširjena verzija člankaThe Spiritual-Scientific View of Some Causes behind the Present Coronavirus Pandemic objavljenega v reviji New View, Številka 95, Pomlad 2020.

V času, v katerem živimo, smo priča kumulativnim učinkom dogajanj, ki nimajo primere v preteklem razvoju človeštva. To so: zasvojenost s potrebo po nenehnem širjenju gospodarske proizvodnje, neizprosno izkoriščanje naravnih virov, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst zaradi izgube naravnih habitatov, povzročanje nezaslišanega trpljenja živalim v sodobni industrijski živinoreji in patološko kopičenje bogastva s strani izbranih posameznikov na račun dobrobiti preostale družbe. Poleg tega smo priča zdravstveni krizi brez primere. Število ljudi, ki trpijo in umirajo zaradi raka, sladkorne bolezni, srčnih napadov, debelosti, alergij, depresije in tako naprej, je resnično šokantno, če si skušamo predstavljati stopnjo trpljenja, ki ga sodobnemu človeštvu povzroča kumulativni učinek vseh teh bolezni. Vendar nobeden od teh izjemno resnih problemov ni še nikoli sprožil takšne stopnje strahu in tesnobe, niti ni prisilil državnih voditeljev na tak nivo nujnih ‘preventivnih’ ukrepov, kot se je to zgodilo v primeru tako imenovane ‘pandemije koronavirusa‘. Zakaj je temu tako? Kaj je v tem primeru tako drugače?

Izza sedanjega skrajno pretiranega odziva je cela vrsta razlogov. V tem članku se bom osredotočil na tri ključne razloge, ki so odločilno prispevali k drastičnim ukrepom množične karantene celotnih narodov, začasni ukinitvi številnih vej svetovnega gospodarstva in prisiljenemu socialnemu distanciranju na svetovni ravni.

ENOSTRANSKI MATERIALISTIČNI POGLED NA VZROKE BOLEZNI

Če želimo razumeti sedanjo situacijo, moramo pričeti z osnovno napako sodobne materialistične medicine: iskanjem enega samega vzroka za bolezen. Kajti v resnici je vsaka bolezen rezultat kumulativnega učinka številnih vzročnih dejavnikov. [1] Celo natančen pregled vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri vzdrževanju homeostaze znotraj ustreznih meja, ki ohranjajo naše fizično telo v zdravem stanju, razkriva, da k temu vprašanju ni mogoče pristopiti na linearen način razmišljanja, ki pravi, da A povzroči B, B povzroči C in tako naprej. V resnici je zemljevid vseh metaboličnih poti oz. procesov v človeškem organizmu videti kot zemljevid velikega mesta s številnimi ulicami, cestami in potmi, ki so med seboj povezane v mreži podobnem vzorcu, kjer je težko razbrati, kje se en metabolični proces začne in kje se konča.

Če pogledamo nalezljive bolezni, lahko v medicinski literaturi opazimo opis dveh dejavnikov, ki imata svojo vlogo pri nastanku okužbe: tuje entitete (bakterija ali virusi) in človekov imunski odziv. Vendar je v medijih le eden v središču pozornosti: nevarnost okužbe s ‘smrtonosnim virusom‘. Očitno dejstvo, da obstajajo ljudje, ki se niso okužili, ali ki niso podlegli okužbi, ne dobiva enake pozornosti. Lahko bi se vprašali, zakaj se ljudi ves čas ne opominja na prefinjeno obrambno sposobnost njihovega imunskega sistema in se jih spodbuja na način ‘Velika novica: Znanstveniki so ugotovili, da se vaš imunski sistem lahko brani pred okužbo‘?! In se jim nato da navodila s strani zdravstvenih strokovnjakov, kako povečati – z dobro prehrano in drugimi zdravimi navadami [2] – lastne sposobnosti za spopadanje s katerim koli tujim elementom, ki vstopi v njihova telesa. Namesto tega je prednostna ‘rešitev‘ za sedanjo ‘epidemijo‘ (ki jo povezujejo z virusom SARS-CoV-2) s strani zdravstvenih organov zgolj: povečanje medicinskih zmogljivosti za nujno pomoč, vzpostavitev pravil za socialno distanciranje in upanje, da bo razvoj novih cepiv in protivirusnih zdravil ‘rešil‘ celoten problem.

Tak enostranski pristop ustvarja zelo neuravnoteženo sliko sedanje krize. Če želimo pridobiti resničen vpogled v dejavnike, ki prispevajo k nastanku kakršnih koli virusnih okužb, potem moramo "predvsem vedno bolj spoznavati, da je človek zapleteno bitje in da je vse, kar ima opraviti s človekom, povezano s to kompleksnostjo njegovega bitja. Če obstaja nekakšna znanost, ki meni, da je človek sestavljen izključno iz fizičnega telesa, to ne more koristno delovati na zdravega ali bolnega človeka. Kajti zdravje in bolezen sta v odnosu do človeka kot celote in ne le do enega samega dela, namreč do fizičnega telesa." [3] Zaradi tega razloga moramo začeti z naslednjim povzetkom človeškega ustroja:

Najprej imamo fizično telo – to je zunanja fizična oblika telesa – ki je zgrajeno iz mineralnih snovi in ki ga zaradi tega lahko zaznavamo. Zatem imamo nevidno eterično telo, ki omogoča naše življenjske procese in funkcije. Naslednje nevidno telo je astralno telo, ki nam omogoča naša občutja in zaznave. Najvišje nadčutno telo je Jaz oz. ego, naše duhovno bistvo, ki nam omogoča, da se zavedamo samega sebe kot posameznega bitja med drugimi bitji.

V enem od svojih predavanj je Steiner fizične bolezni razvrstil v naslednje skupine: [4]

S pomočjo teh opisov lahko “postopoma dosežemo razumevanje petih različnih oblik človeških bolezni, ki izhajajo iz Jaza (ega), astralnega telesa, eteričnega telesa in fizičnega telesa, pa tudi iz karmičnih vzrokov. Področje medicine ne bo napredovalo, dokler to celotno področje ne bo vključilo poznavanja teh višjih članov človeškega bitja.” [6]

Navedbe o duhovnem izvoru nalezljivih bolezni se lahko najdejo v različnih Steinerjevih objavljenih delih. Knjiga On Epidemics (O epidemijah) vsebuje zelo koristno zbirko njegovih navedb o teh izvorih; med njimi so materialistične misli, občutenje strahu, kozmična sevanja iz specifičnih sozvezdij, zlonamerna elementarna bitja in višja duhovna bitja, ki ustvarjajo ovire na poti našega razvoja. Steiner izpostavi tudi več vrst nemoralnega vedenja – na primer širjenje neresnic in laži, povzročanje trpljenja živalim, egoistično pridobivanje bogastva – ki ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj nalezljivih bolezni in imajo celo podobne karmične posledice v zaporednih zemeljskih življenjih. Za pravilno razumevanje teh vzrokov je treba najprej razumeti ezoterično ozadje človeškega razvoja in vlogo bolezni v tem razvoju. Ker je pogoj za to resen študij duhovne znanosti – kar je zato odvisno od vsakega posameznika – lahko sedaj ponudim zgolj eno razlago, ki podaja dokaj dober povzetek teh skritih vplivov:

"Vnetje nastane zaradi bolj intenzivne dejavnosti duha in duše, ki delujeta preko imunskega sistema, običajno v prizadevanju za preoblikovanje fizično-eteričnega organizma človeka, da bi bil le-ta bolj primerno bivališče za individualni človeški duh. V tem intenzivnem duhovno-fizičnem procesu preoblikovanja se sprošča nezdrava strupena duhovnost in se izloča iz telesa v obliki sluzi, gnoja, krvi ali kožnih izpuščajev. Kot je dejal Ralph Waldo Emerson: ‘Ko pridejo bogovi, polbogovi odidejo!‘ Vsi ljudje trpijo zaradi iste okužbe – to je, da nas naseljuje naša senca in tako razvijamo nezdravo, temno duhovnost znotraj našega človeškega organizma. Bakterije in virusi so fizični čistilci ali stranski produkt te strupene duhovnosti in so zaradi tega neizogibno dejstvo človeškega stanja. Za razumevanje moči in avtoritete teorije mikrobnih bolezni v sodobnem mišljenju, je treba vedeti, da je to simptom našega materializma in temelji na naši potrebi, da zanikamo svojo notranjo duhovno temo in jo projiciramo na zunanja fizična mikroskopska bitja." [7]

S pomočjo te razlage nalezljivih bolezni se lahko sprejme tudi možnost, da kozmični vplivi – na podoben način, kot to velja za biodinamično kmetijstvo – vplivajo na življenje rastlin, živali in ljudi. Zato ne bi smeli biti presenečeni, ko nas Steiner opozarja, da "bomo rezultate na področju zdravja, higiene in medicine dosegli le, če bomo preučevali kozmološke simptome. Kajti bolezni, za katerimi trpimo na Zemlji, so obiski iz nebes. Z namenom, da dosežemo razumevanje tega, moramo opustiti predsodke, ki prevladujejo dandanes. Ali menite, da je nemogoče, da se nekaj dogaja na Soncu – z njegovimi žarki vsak dan usmerjenimi proti Zemlji – ter da ima to neposreden vpliv na zemeljske energije, ki so povezane z življenjem človeka, in da se odziv človeškega organizma na te energije razlikuje na različnih geografskih območjih? Ali mislite, da bomo dosegli kakršno koli razumevanje teh zadev, če ne bomo pripravljeni sprejeti resnične kozmologije, ki temelji na poznavanju duše in duha?" [8]

To, kar je mišljeno z "obiski iz nebes" bomo bolje razumeli, če si ogledamo izvor molekul: "Sodobni fizik ali kemik pravi, da obstajajo molekule, ki so sestavljene iz atomov, in da atomi posedujejo sile, s katerimi delujejo drug na drugega. To je ideja, ki preprosto ni v skladu z realnostjo. Resnica je, da je najbolj neznatna molekula pod vplivom celega zvezdnega neba. Predpostavimo, da je tukaj planet, tu še eden, in še eden, in tako naprej. Potem so tu še fiksne zvezde, ki prinašajo svoje sile in moči v molekulo. Vse te linije sil se med seboj križajo na različne načine. Na isti način posredujejo planeti svoje sile in moči, in tako pridemo do spoznanja, da ni molekula nič drugega kot žarišče makrokozmičnih sil in moči. Moderna znanost goji silno željo, da bi razvila mikroskopijo tako daleč, da bi omogočila videti atome znotraj molekule. S takim načinom gledanja na tem področju je treba prenehati. Namesto da se želi mikroskopsko preučiti strukturo molekule, je treba obrniti pogled ven v zvezdnato nebo; pogledati moramo na konstelacije ozvezdij in videti baker v eni, kositer v drugi. Tam zunaj v makrokozmosu moramo zaobjeti strukturo molekule, ki se zgolj odraža v molekuli na Zemlji. Namesto da se spuščamo v neskončno majhno, moramo obrniti pogled navzven v neskončno veliko, kajti tam je potrebno iskati realnosti, ki živijo v malem. Na ta način (tj. z gledanjem navzdol namesto navzgor) materialistično pojmovanje stvari vpliva tudi na druga področja razmišljanja. Materializem devetnajstega stoletja ne bo premagan tako dolgo, dokler bodo ljudje še vedno razmišljali atomistično; tako dolgo, dokler ne bodo v velikem iskali oblike in sestave majhnega." [9]

Potemtakem nam mora biti jasno, da je materialistična razlaga izvora nalezljivih bolezni zelo enostranska in nagnjena k nepravilnim razlagam. Na drugi strani imamo Steinerjevo razlago, da lahko dosežemo celovitejše razumevanje teh pojavov človeškega življenja, če se zavedamo, da "je vse, kar je povezano z zdravjem ali boleznijo človeka, dejansko povezano s človekovo raznovrstno naravo, s kompleksnostjo njegovega bitja; zato lahko le s poznavanjem človeka, ki izhaja iz duhovne znanosti, pridemo do razumevanja človeka v odnosu do zdravja in bolezni." [10] Kajti živimo v času, ko "lahko pospešimo ideal razvoja v obdobju duše zavesti, [11] če prepoznamo veljavnost duhovnih resničnosti. Zato je vse odvisno od tega enega cilja: od iskanja, od iskanja resnice” [12] o duhovnih realnostih, ki obstajajo v ozadju sveta, ki ga zaznavamo.

NEGATIVNI UČINKI STRAHU V PRIMERU EPIDEMIJ

Celo dandanes zvenijo Steinerjevi komentarji resnično, ko govori o njegovem času pred približno 100 leti in ko pravi, da "ljudi danes preganja strah, ki ga lahko primerjamo s srednjeveškim strahom pred duhovi. To je strah pred mikrobi. Objektivno sta obe stanji strahu enaki. Oba strahova ustrezata svoji dobi: ljudje srednjega veka so verovali v duhovni svet; zato so povsem upravičeno imeli strah pred duhovnimi bitji. Moderna doba je to prepričanje v duhovni svet izgubila; verjame pa v materialne stvari. Zato v tej dobi vlada strah pred materialnimi bitji, pa naj bodo še tako majhna. Objektivno gledano je največja razlika, ki jo najdemo med obema obdobjema, ta, da so duhovi v vsakem primeru mogočni in spoštljivi. Po drugi strani pa drobni mikrobi sploh niso omembe vredni, kar se tiče zastrahovanja ljudi. To seveda ne pomeni, da bi morali spodbujati mikrobe in da jih je dobro imeti čim več. To zagotovo ni samoumevna posledica. Vendarle mikrobi vsekakor obstajajo in obstajajo tudi duhovi, zlasti kar se tiče tistih ljudi, ki imajo resnično prepričanje v obstoj duhovnega sveta. Torej se ne razlikujejo glede resničnosti“ [13] njihovega obstoja.

Z vidika materialistične znanosti "imajo bakterijske in virusne okužbe veliko skupnega. Obe vrsti okužb povzročajo mikrobi – bakterije oziroma virusi – in se širijo ob stiku z okuženimi ljudmi in bitji, vključno s hišnimi ljubljenčki, živino in žuželkami ter s stikom z onesnaženimi površinami, hrano in vodo." [14]  Glavne razlike so v njihovi zgradbi in velikosti ter v načinu razmnoževanja. "Bakterije so sorazmerno zapletena enocelična bitja, ki imajo togo steno in tanko gumijasto membrano, ki obdaja tekočino v celici. Bakterije se lahko razmnožujejo same." [15] Medtem ko so "virusi drobnejši: največji med njimi je manjši od najmanjših bakterij. Vse, kar imajo, je beljakovinska prevleka in jedro genskega materiala, bodisi RNA ali DNK. V nasprotju z bakterijami virusi ne morejo preživeti brez gostitelja." [16] Razmnožujejo se lahko le, če vstopijo v živo celico. Tako vidi znanost ta svet miniaturnih bitij.

Strah pred okužbo je zelo povečan zaradi prepričanja, da se bakterije in virusi prenašajo s tistih, ki so že bolni. Izvor tega prepričanja lahko najdemo v "načinu sedanje medicine in patologije pri opisovanju začetka neke bolezni, kjer se navaja, kateri bacil je z vdorom v človeški organizem povzročil to bolezen. Seveda je zelo enostavno ovreči argumente in pomisleke proti vdoru mikroorganizmov iz preprostega razloga, ker nam ni treba več opozarjati, da ti mikroorganizmi resnično obstajajo. In ker imajo pri različnih boleznih drugačne značilnosti, je spet povsem razumljivo, da se zlasti poudarja te razlike in da določene bolezni povezuje s specifičnimi vrstami mikroorganizmov." [17]

Vendar se "v tovrstno videnje vrine očitna napaka s tem, da se pozornost preusmeri stran od osnovnega elementa. Predpostavimo, da se med potekom bolezni v nekaterih delih telesa pojavi veliko število bakterij. Povsem naravno je, da naj bi povzročile simptome, ki so posledica kakršnega koli tujega telesa v organizmu, in da zaradi prisotnosti teh bakterij izvirajo vse vrste vnetij. Če pa vse te rezultate v celoti pripišemo delovanju bakterij, je pozornost dejansko usmerjena le v delovanje teh mikroorganizmov. Na ta način se odvrne pozornost stran od resničnega izvora bolezni, saj kadarkoli nižji organizmi najdejo za svoj razvoj primerno gojišče znotraj človeka, je to gojišče nastalo s pomočjo dejanskih primarnih vzrokov za nastanek bolezni. " [18] Zato je najučinkovitejši pristop, da "usmerimo svojo pozornost v dejavnike, ki ustvarjajo ugodno sfero življenja za specifične bakterije. Ta ugodna sfera življenja ne bi smela obstajati zanje." [19]

Ko smo sedaj preplavljeni v medijih s podobami ljudi v zaščitnih oblekah, ki razkužujejo izpraznjene javne prostore, s krstami v preobremenjenih mrtvašnicah, z množičnimi grobovi žrtev morilskega virusa, z več kot milijardnimi povečavami slik bodičastih korona virusov in tako naprej, se moramo zavedati, da to ni brez negativnih posledic za tiste, ki te slike sprejemajo vase. Nevarnost je v ‘negativnem placebo učinku‘. [20] Pri testiranju zdravil je dobro znano dejstvo, da se bo pri določenem odstotku ljudi njihovo stanje izboljšalo, celo v primerih, ko dobijo le inertno snov brez kakršnekoli terapevtske vrednosti. Materialistična znanost dejansko ni sposobna razložiti, kako nastane ta pozitivni placebo učinek. 

V primerjavi s tem duhovna znanost razkriva, da "imajo človeška bitja naravno sposobnost, da pretvorijo podobe, ki jih zaznavajo, v podobe polne življenja. Hipnotizem sloni na tem dejstvu; hipnotizerji izključijo astralno telo in vnesejo direktno v eterično telo tovrstne slike; vendar je to nenormalen postopek. Slike, ki jih ustvarjamo mi sami, se vtiskujejo v eterično telo. Če te izhajajo iz duhovnega sveta, imajo v sebi moč, da ostranijo nezdrava stanja; to pomeni, da se vzpostavi harmonija z univerzalnimi duhovnimi tokovi. Tako pride do ozdravitve, ker nezdrava stanja vedno izvirajo iz egoizma; s pomočjo tega procesa smo dvignjeni nad svojim običajnim miselnim življenjem, ki je zatemnjeno. Ta proces se mora odvijati vedno znova, na primer med spanjem; v tem primeru se astralno telo loči od fizičnega in eteričnega telesa ter se združi z duhom kozmosa. Iz tega duhovnega območja vtiskuje astralno telo v eterično telo slike, ki prinašajo zdravje." [21] Razen prvega koraka – to je zaznavanja zunanjega sveta – je ta proces nezaveden.

Tako lahko razumemo, da bodo slike, ki jih ne ustvarijo dobronamerne duhovne sile, takšne, ki bodo imele škodljive učinke na eterično telo in bodo posledično oslabile našo prirojeno imunsko obrambo in tako prispevale k nastanku bolezni. Kajti "nemogoče je, da bi imeli misli ali občutke, ki ne bi imeli vpliva naravnost navzdol v fizično telo. Tega ne more dokazati noben anatom, toda vsaka vrsta občutenja, ki ga doživljamo, povzroči določene spremembe v zgradbi fizičnega telesa." [22] Vendar "tisti, ki lahko prodrejo v duhovno znanost, prepoznajo komaj opazne načine, s katerimi se razvijata zdravje in bolezen. Če se sprehodite po ulicah velikega mesta in sprejmete v svojo dušo grde stvari, ki so na ogled v trgovinskih izložbah in oglasnih panojih, ima to uničujoč učinek. Materialistična znanost nima pojma, v kolikšni meri semena bolezni ležijo ravno v tovrstnih nagnusnostih. Vzroke za bolezen iščejo v bacilih in se ne zavedajo na kakšen indirekten način je izvor bolezni v duši. Samo ljudje, ki so seznanjeni z duhovno znanostjo, bodo vedeli, kaj pomeni sprejemati vase raznovrstne slike." [23]

Zatorej, "če je strah pred boleznijo edino, kar nastane v primeru epidemije in ponoči zaspimo s to mislijo, ustvari le-ta posledične podobe, ki so prepojene s strahom. To je dobra metoda za gojenje in negovanje mikrobov. Če se lahko ta strah zmanjša samo za malo, na primer z aktivno ljubeznijo in s tem, da medtem ko negujete bolnike za nekaj časa pozabite, da se lahko okužite, so pogoji za mikrobe manj ugodni." [24]

In niso samo strah ali tesnoba ali stres tista stanja, ki lahko negativno vplivajo na našo sposobnost ohranjanja zdravega ravnovesja. Kajti "celo močno zavedanje o bolezni lahko samo po sebi postane vzrok za to, da jo ujamemo s posredovanjem astralnega telesa" [25] in njegovega vpliva na eterično telo med spanjem. Seveda to ne bi smel biti argument proti pridobivanju znanja o izvoru in vplivih bolezni. Toda – kot smo lahko priča pri sedanji krizi – niti materialistični niti religiozni misleci (z nekaj izjemami) ne zmorejo nuditi uspešnega upiranja proti širjenju strahu med prebivalstvom. To kar ima resnično moč v boju proti strahu, so razlage ezoteričnega ozadja dejavnikov, ki so dejavni izza sedanje pandemije slabega zdravja. Kajti samo takšno spoznanje nas bo obvarovalo, da se ne bomo izgubili v pandemiji lažnih informacij, ki smo jim vsi izpostavljeni v današnjem času.

PREVLADUJOČA VERA V MEDICINSKO-ZNANSTVENE AVTORITETE

Naslednja lastnost sodobnega časa, ki odločilno prispeva k načinu odzivanja na sedanjo pandemijo korone, je široko pričakovanje, da je mogoče vse sodobne zdravstvene težave rešiti z naslednjim ‘čudežnim zdravilom‘ ali s pomočjo tehnologije in računalniške analize podatkov, ki omogoča odkritje najboljše strategije zdravljenja, ki temeljijo na značilnostih genoma in medicinski kartoteki pacientov. Vendar pa obstaja eno vprašanje v zvezi s takšnim pristopom, ki ga pogosto ne omenjajo niti tisti, ki so na drugih področjih življenja goreči zagovorniki demokratičnih vrednot. Ljudje so nagnjeni k temu, da pozabijo, da "je vedno, ko se oznanjajo posamezna pravila o ustrezni zdravstveni oskrbi, ki so rezultat medicinske ali fiziološke znanosti, osnova za sprejemanje takšnih pravil – pravil, katerih notranjo veljavnost dejansko nismo sposobni preveriti – splošno zaupanje v znanstveno področje. Tovrstne izjave o zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz knjižnic, bolnišnic in raziskovalnih laboratorijev, velik del prebivalstva sprejema izključno na podlagi avtoritete.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki so prepričani, da se je v sodobni zgodovini v zadnjih nekaj stoletjih v človeštvu pojavilo hrepenenje po demokratični ureditvi vseh spornih vprašanj. Nato pa naletijo na to povsem nedemokratično prepričanje v avtoriteto, ki se jo zahteva na področju zdravstvene oskrbe. [26] Ta nedemokratični odnos, ki sloni na veri v avtoriteto, je v nasprotju s splošnim hrepenenjem po demokraciji. Vprašanja zdravstvene oskrbe se pogosto preprosto ne obravnavajo v duhu demokratične zahteve, da bi naj zadeve v javnem interesu – ki zadevajo vsakega zrelega državljana – presojala ta skupnost državljanov, bodisi neposredno bodisi posredno prek predstavnikov. Morda ne bo izvedljivo, da bi bila stališča v zvezi z zdravstvom v celoti podvržena demokratičnim principom, saj so taka vprašanja dejansko odvisna od presoje specialistov. Po drugi strani pa se je treba vprašati: Ali si ne smemo prizadevati za večjo demokratizacijo, kot jo sodobne okoliščine dovoljujejo, na področju, ki je tako neskončno blizu skrbi vsakega posameznika in s tem celotne skupnosti, kot je to skrb za osebno zdravje?" [27]

Vsako prizadevanje za večjo preglednost in demokratizacijo zdravstvenega sektorja je lahko uspešno le, če obstaja dovolj ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za lastno zdravje na podlagi uvida, da je takšen pristop k zdravju sestavni del kakršne koli oblike duhovnega razvoja. "Če bi se ljudem posredovale misli, ki bi jih vodile stran od materializma in jih spodbujale k aktivni ljubezni na osnovi duha, bi to bolje služilo prihodnosti človeštva. Potem bi v boju proti mikrobom lahko dosegli neskončno večjo učinkovitost, kot z vsemi pripravami, ki jih zdaj razvija materialistična znanost." [28]

To se lahko zgodi le, če "duhovna znanost tako razsvetli celotnega človeka, da ideja, ki se poraja znotraj njega, nakazuje na vrednost, bistvo in dostojanstvo človeka. Resnica glede tega ni nikjer bolj očitna, kot takrat, ko ne opazujemo zdravega človeka v njegovih posameznih delih organizma, temveč človeka, ki je bolan, kjer je veliko odstopanj od tako imenovanega normalnega stanja. Ko smo sposobni opazovati celotnega človeka pod vplivom neke bolezni, nas vse, kar nam pri bolni osebi razkrije narava, vodi globoko v kozmične povezave. To nas vodi k temu, da razumemo določeno zgradbo tega človeka in lahko nato njegovo človeško organizacijo povežemo s določenimi naravnimi snovmi, ki bodo delovale kot zdravila. Na tak način smo vodeni k širšim povezavam. Ko k svojemu razumevanju zdrave osebe dodamo vse, česar se lahko naučimo iz opazovanja bolne osebe, se bo pojavil globok vpogled v medsebojne povezave in globlji pomen življenja. Takšen vpogled postane temelj za znanje o človeku, ki ga lahko delimo z vsemi drugimi. Res je, da v tej smeri še nismo dosegli prav dosti, ker je duhovna znanost bila sposobna delovati le relativno kratek čas. Vendar je duhovna znanost po svoji naravi sposobna delovati in razvijati tisto, kar je vsebovano v ločenih znanstvenih vedah, in sicer tako, da je vse, kar bi morali vedeti o človeku, lahko predstavljeno vsem

Pomislite, kaj bo pomenilo, če bo duhovni znanosti uspelo na ta način preoblikovati medicinsko znanost, če ji uspe razviti oblike znanja o zdravem in o bolnem človeku, ki bodo dostopne splošni človeški zavesti. Če duhovna znanost uspe v tem, kako drugačni bodo potem odnosi med enim in drugim človekom v družbenem življenju; kako bo s tem razumevanje ene osebe za drugo veliko večje, kot je danes, ko gredo ljudje drug mimo drugega, ne da bi kdorkoli imel najmanjše razumevanje za določeno individualnost drugega. Ko bodo najrazličnejša področja življenja temeljila na objektivnem znanju in konkretnih življenjskih izkušnjah, bodo družbena vprašanja odstranjena iz intelektualnih premišljevanj. To je očitno zlasti na področju zdravstvene oskrbe. Pomislite, kakšen družbeni učinek bi imelo, če bi resnično razumeli, kaj je pri nekom zdravo, in kaj v nekom drugem nezdravo; pomislite, kaj bi pomenilo, če bi bilo zdravstveno varstvo nadzorovano s pomočjo razumevanja celotnega človeštva. Vsekakor to ne pomeni, da bi morali spodbujati znanstveni ali medicinski diletantizem – prav gotovo ne – ampak predstavljajte si, da bi simpatično razumevanje zdravja in bolezni našega sočloveka prebudilo ne le občutek, ampak razumevanje, ki izhaja iz vpogleda v človeka – pomislite na učinek, ki bi ga to imelo na družbeno življenje. Zdravljenje nikoli ne more izhajati iz abstraktnih konceptov, ampak le iz spoštljivega zavedanja posameznih sfer življenja. In medicina, skrb za zdravje, je zelo posebna, saj nas pripelje najbližje do veselja našega sočloveka skozi njegov zdrav, normalen način življenja ali do njegovega trpljenja in omejitev skozi tisto, kar bolj ali manj živi v njem kot bolezen.” [29]

Do takšne preobrazbe zdravstvenega sektorja lahko pride samo, če se zgodi radikalen preobrat v načinu poslovanja sedanjih zdravstvenih ustanov – bolj radikalen, kot bi ga bili mnogi pripravljeni storiti. Še posebej tisti, ki imajo koristi od obstoječih hierarhičnih struktur na področju zdravstva!

V današnjem času, ko se soočamo z neverjetno stopnjo družbene odtujenosti, moramo priznati, da ni enostavna naloga, da oživimo duhovno znanost v nas do te mere, da postane "sposobnost zdravljenja, ki je večja od česar koli drugega, zlasti v smislu preprečevanja bolezni. Treba je priznati, da tega ni enostavno dokazati. Vendar pa se preko duhovne znanost v ljudi vlivajo življenjske sile, ki jih ohranjajo mladostne in močne. Modrost naredi človeka odprtega in dovzetnega, kar je temelj, iz katerega raste ljubezen do vseh stvari. Pridigati o ljubezni je neuporabno. Ko modrost ogreje dušo, ljubezen teče. Kristus je bil najbolj moder in zato tudi največji zdravilec. Če se ljubezen in sočutje ne združita z modrostjo, ne more priti do resnične pomoči. Če nekdo leži na ulici z zlomljeno nogo, obkrožen z ljudmi, polnimi sočutja, vendar brez znanja, mu ne more nihče pomagati. Zdravnik, ki pride z znanjem, kako ravnati z zlomljeno nogo, lahko pomaga, saj njegova modrost svoje sočutje spremeni v delovanje. Osnova vsaki pomoči s strani ljudi je znanje, vpogled in sposobnost." [30]

In to je tisto, česar resnično primanjkuje v primeru kakršne koli sodobne epidemije – vključno s sedanjo ‘pandemijo koronavirusa‘. To pomanjkanje znanja daje plodno podlago za bujen razmah tesnobe in strahu, kar omogoča nekritičen sprejem ‘zaščitnih‘ ukrepov, ki nam jih vsiljujejo vladne zdravstvene avtoritete – navkljub dejstvu, da se ti ukrepi ne ukvarjajo z osnovnimi vzroki sedanje pandemije. Še več, kot poudarjajo nekateri kritični opazovalci, "domnevno zdravilo je hujše od bolezni." [31]

Če ste med tistimi, ki se sprašujejo, zakaj smo v sedanji pandemiji soočeni s povsem iracionalnimi ‘argumenti‘, ki zagovarjajo sprejete ‘preventivne‘ ukrepe za zaustavitev širjenja okužbe, potem morate vedeti, da je lahko celo mišljenje inteligentnih ljudi, vključno z znanstveniki, pod vplivom njihovimi osebnih simpatij ali antipatij, čustev in interesov. Objektiven način gledanja na stvari danes ni prav pogost. Če bi ljudje vedeli, da ima "logično in jasno mišljenje krepčilni in zdravje spodbujajoči vpliv na fizično telo, kar ga naredi manj dovzetnega za bolezni" [32] – zlasti za prenos katerekoli nalezljive bolezni – bi morda vložili več truda v razvoj nepristranskega načina mišljenja. V sedanjem času je to možno zgolj na področju "matematičnih in geometrijskih resnic. Te se ne more odobriti z glasovanjem. Če bi milijon ljudi izjavilo, da je dva krat dva pet in mi vemo, da je štiri, potem vemo, da je to resnica in da morajo biti vsi ostali v zmoti." [33] Samo "na ta način se lahko vzpostavlja zaupanje v vseh zadevah zunanjega in notranjega življenja. Močni posamezniki bodo poslušali le svoj notranji glas, medtem ko so tisti, ki so šibki, nagnjeni k temu, da čakajo na nasvete in predloge drugih." [34]

Ljudje se morajo "popolnoma zavedati teh stvari. Vse dokler tega ni v našem jasnem zavedanju in dokler nimamo čistega vpogleda, potem ne moremo razumeti dogajanj. Na nevarnosti, ki so povezane z vsem tem, je treba gledati s zbranim pogledom in mirnim srcem. Mirno se moramo soočiti z njimi. To bomo storili le, če si bomo povsem na jasnem glede dejstva, da iz te smeri človeštvo ogroža določena nevarnost. To je nevarnost ohranjanja tistega, česar se ne bi smelo ohraniti. Vedno obstaja nevarnost, da bi ljudje nadaljevali z materializmom, z materialističnim načinom razmišljanja, ter ga prenašali v naslednja stoletja, ko bi moralo biti to v skladu s kozmičnim načrtom okoliščin že preseženo." [35]

Sedaj živimo v času, ko se bo moral vsak izmed nas odločiti, ali se bo želel povezati z materialnim ali z duhovnim napredkom v razvoju človeštva. Kumulativni učinki individualnih odločitev bodo vidni na vseh področjih človeškega življenja, vključno s področjem medicine. In če ne želimo, da bi nas naša čustva potisnila v pretirane negativne odzive, kadar smo soočeni s sočlovekom, ki je okužen z ‘nalezljivo‘ boleznijo – če želimo biti sposobni, da takšnim ljudem pomagamo z mirnim srcem in kozmičnimi predstavami, ki vsebujejo moč zdravljenja – potem ni boljšega načina, kot je doseganje spoznanj, ki jih ponuja antropozofska duhovna znanost.

Za dodatno perspektivo glej:

Od simptomov do resničnih uvidov v družbena ozadja pandemije korone

   OPOMBE

  1. Realnost obstoja številnih dejavnikov, ki prispevajo k zdravju ali bolezni ljudi, je jasno razvidna iz celostnega pristopa k zdravju ljudi in bolezni z vidika duhovne znanosti. Za njegov opis glej HOLISTIČNI PRISTOP K ZDRAVLJENJU.
  2. V vladnih Smernicah o socialnem distanciranju za vse v Veliki Britaniji je mogoče najti celo navodilo: "poskusite jesti zdrave in uravnotežene obroke, piti dovolj vode in se izogibati kajenju, alkoholu in drogam." Ker se to navodilo nahaja v veliki količini drugih navodil, je vprašanje, koliko ljudi ga je opazilo oziroma ga izvaja z enako gorečnostjo kot tisto, ki naroča ljudem, da se "držijo več kot 2 metra od drugih.”
  3. Rudolf Steiner, Berlin, 10.11.1908; The Being of Man and His Future Evolution, rsarchive.org
  4. V istem delu
  5. V istem delu
  6. V istem delu
  7. Philip Incao, ameriški antropozofski zdravnik, predavanje na Emerson kolidžu leta 2001, v času izbruha epidemije slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji.
  8. Rudolf Steiner, Dornach, 20.10.1918; From Symptom to Reality in Modern History, rsarchive.org
  9. Rudolf Steiner, Dornach, 24.04.1920, The Mystery of the Universe, rsarchive.org
  10. Glej opombo 3
  11. Obdobje duše zavesti oz. duhovne duše se je pričelo v petnajstem stoletju in bo trajalo do polovice četrtega tisočletja. Ena od ključnih značilnosti duše zavesti je težnja po izoliranem življenju, ki je ločeno od preostalega človeštva.
  12. Glej opombo 8
  13. Rudolf Steiner, Basel, 05.05.1914; The Presence of the Dead on the Spiritual Path, rsarchive.org
  14. Vir: www.webmd.com
  15. V istem delu
  16. V istem delu
  17. Rudolf Steiner, Dornach, 07.04.1920; Spiritual Science and Medicine, rsarchive.org. Virusi so bili odkriti okoli leta 1890 in v Steinerjevem času še ni obstajalo tako splošno poznavanje njihovega obstoja, kot je to primer danes. Steiner je v nekaj predavanjih omenil viruse, vendar je zaradi razširjenosti bakterijskih okužb v tistem času govoril predvsem o bakterijah. Vendar pa lahko nekatere stvari, ki jih je dejal o bakterijah, veljajo tudi za viruse, ker obe skupini pripadata miniaturnemu svetu parazitov, ki jih lahko najdemo znotraj drugih živih organizmov.
  18. Rudolf Steiner, Dornach, 07.04.1920; Spiritual Science and Medicine, rsarchive.org 
  19. V istem delu
  20. Znanost je prav tako prišla do odkritja negativnega placebo učinka, imenovanega nocebo.
  21. Rudolf Steiner, Berlin, 14.02.1907; Wisdom and Health, rsarchive.org
  22. Rudolf Steiner, On Epidemics, Spiritual Perspectives, Rudolf Steiner Press, 2011
  23. Rudolf Steiner, Berlin, 16.11.1908; The Ten Commandments, rsarchive.org
  24. Glej opombo 13
  25. Glej opombo 22
  26. Za dodatno razlago tega izziva glej uvodni tekst OSEBNA ODGOVORNOST ZA ZDRAVJE.
  27. Rudolf Steiner, Dornach, 07.04.1920; Hygiene - A Social Problem, rsarchive.org
  28. Glej opombo 13
  29. Glej opombo 27
  30. Glej opombo 21
  31. En primer je intervju s Petrom Hitchensom (interview with Peter Hitchens), angleškim novinarjem in avtorjem več knjig.
  32. Glej opombo 22
  33. Rudolf Steiner, Hamburg, 30.05.1908; The Gospel of St. John, rsarchive.org
  34. Glej opombo 22
  35. Rudolf Steiner, Dornach, 14.10.1917; The Fall of the Spirits of Darkness, rsarchive.org