Izvor bolezni v individualizaciji človeka
Ko si pridobimo globlje uvide v skrivnosti človeškega obstoja, opazimo,
da živimo v svetu, ki je sestavljen iz številnih polarnosti. Najbolj
temeljna je polarnost med duhovnim in fizičnim svetom, ki imata svoje lastne
zakone obstoja: na eni strani imamo moralne zakone, na drugi strani fizične
zakone. Človek stoji na križišču teh dveh svetov – moralnega sveta in sveta
naravnih zakonov – in se trudi ohraniti zdravo ravnovesje med njima. Zato
lahko rečemo, da je univerzalni vzrok vseh bolezni v nastanku neravnovesja
med različnimi področji človeškega obstoja. Tovrstna neharmoničnost – če ji
dovolimo, da vztraja – bo povzročila trpljenje, bolezen in včasih celo smrt.
Če ste se kdaj vprašali, zakaj nam ni trpljenje prizaneseno, potem moramo
razumeti prvobitni vzrok vseh bolezni. Nekoč smo živeli v 'raju' – v
prvobitnem stanju harmonije med duhovnim in fizičnim obstojem, ko ni bilo
trpljenja in bolezni. Potem je na določeni stopnji zemeljskega razvoja
"vstopila v človeštvo povsem nova spodbuda v obliki individualizacije
človeka. Človek, kot samostojno bitje, se je ločil od vseobsegajoče
harmonije božansko-duhovnega zdravja. V nekem smislu je sam sebe postavil s
svojim individualizmom v nasprotovanje celotnemu božansko-duhovnemu okolju.
Predstavljajte si, da imamo bitje, ki se v celoti razvija pod vplivom
svojega okolja. To kar izraža, je njegovo okolje. Predstavljajmo si, da se
potem zapre vase, v svojo kožo, in da ima poleg lastnosti njegovega okolja
prav tako tudi svoje lastnosti. In res je s to novo spodbudo postal človek
individualen in je razvil svoje osebne značilnosti. In tako je nastalo
protislovje med veliko božansko-duhovno harmonijo z njenim zdravjem in
individualizmom človeka. In s tem, ko je ta princip individualnosti
nadaljeval s svojim delovanjem ter postal resnično pomemben in učinkovit
dejavnik, je v človeški razvoj vstopila možnost, da lahko zboli. To je
trenutek, ko se je možnost nastanka bolezni prvič pojavila v človeškem
razvoju, zato ker je bila povezana z impulzom individualizacije človeka. Ko
je bil človek še čvrsto povezan z božansko-duhovnim svetom, možnosti za
bolezen ni bilo. Pojavila se je približno ob istem času, kot
individualizacija."
[1] Ta ločitev od harmonije ustvarjalnega sveta in razvoj lastne
individualnosti je bila nujna zaradi razvoja človeške svobode, vendar pa je
cena za to, da smo nagnjeni k delanju napak, k izstopanju iz zdravih ritmov
in delanju stvari, ki so škodljive za naše lastno bitje.
Preden si posvetimo vprašanju našega zdravja, se moramo vprašati: Kaj
pomeni človekova svoboda? So naša dejanja resnično svobodna ali ne? Temeljni
pogoj za svobodo naših dejanj je, da razumemo motive zanje, kajti
"samoumevno je, da dejanje ni svobodno, če ga naredimo brez poznavanja
razloga za njegovo izvedbo."
[2] Obstaja veliko primerov takšnih nesvobodnih dejanj. Na primer,
"človek je nesvoboden, kadar sledi svojemu močnemu spolnemu nagonu, ali pa
zato, ker je vklenjen v spone konvencionalne moralnosti. Vendar pa ne moremo
trditi, da lahko tak človek upravičeno šteje ta dejanja kot svoja lastna,
saj je bil prisiljen v njihovo izvedbo zaradi zunanjih sil. Vendar pa
obstajajo ljudje, ki se dvignejo nad vsa ta prisiljena pravila; to so
svobodni duhovi, ki najdejo samega sebe v zmešnjavi navad, predpisov,
verskih obredov, itd. Svobodni so, vse dokler sledijo le sami sebe; in
nesvobodni, v kolikor se podvržejo drugim vplivom. Kdo lahko reče, da je res
svoboden v vsem, kar počne? V vsakem od nas obstaja višje bitje, v katerem
pride do izraza svobodni človek. Naše življenje je sestavljeno iz svobodnih
in nesvobodnih dejanj. Vendar pa ne moremo zaobjeti ideje človeka, brez da
bi vanjo vključili svobodnega duha, kot najbolj pristno značilnost človeške
narave. Konec koncev smo resnično ljudje le v tolikšni meri, v kolikor smo
svobodni."
[3]
V ta namen moramo razlikovati svobodna dejanja, ki temeljijo na
razumevanju, od obnašanja, ki je posledica "upoštevanja moralnih avtoritet,
ki jih priznavamo – kot so glava družine, država, družbeni običaji, cerkvene
avtoritete, božansko razodetje, in tako naprej. Poseben primer takih
moralnih načel je, ko se ukaz ne pojavi preko zunanje avtoritete, ampak
skozi naše lastno notranje bitje. V takšnem primeru zaznamo v sebi glas, ki
se mu moramo podrediti. To izražanje imenujemo glas vesti. Vendar pa lahko
človek naredi napredek v svojem moralnem razvoju, ko kot motiv za svoje
dejanje ne sprejme ukaza neke zunanje ali notranje avtoritete, ampak si
prizadeva spoznati razlog, zakaj naj bi določeno načelo ravnanja v njem
delovalo kot motiv. To je napredek od moralnosti, ki temelji na avtoriteti,
do ravnanja, ki temelji na moralnem uvidu. Na tej stopnji moralnosti bo
oseba pretehtala potrebe moralnega življenja in se bo na osnovi tega znanja
odločila za svoja dejanja."
[4] Tako smo spet pri temeljnemu pogoju človekove svobode: to je
absolutni potrebi po razumevanju motivov, ki so v ozadju naših dejanj.
Papeštvo medicine in odgovornost za lastno zdravje
Iz zgornje razlage lahko vidimo, da je vsak človek – v kolikor želi
sodelovati pri razvoju lastne osebnosti – tisti, ki je najbolj odgovoren za
stanje svojega bitja, vključno s stanjem svojega zdravja. Ljudje načeloma
hrepenijo po svobodi, čeprav imajo zelo različna mnenja, kaj to pomeni in
koliko smo lahko res svobodni. Kako pa je v primeru prevzemanja odgovornosti
za lastno zdravje?
Če smo v preteklosti uporabili to ali ono metodo alternativne ali
komplementarne medicine, smo morda srečali idejo o prevzemu odgovornosti za
lastno zdravje. Vendar pa je prevladujoč odnos na področju zdravja, da "se
ljudje ne ukvarjajo z boleznimi – ali vsaj ne z eno ali drugo vrsto bolezni – dokler sami ne
zbolijo z njo, pa še tedaj njihov interes ne gre veliko dlje od terapije. To
pomeni, da so zaskrbljeni le za njihovo ozdravitev. Kako se to ozdravitev
doseže, pa je včasih stvar popolne brezbrižnosti, in najprijetnejša stvar
pri tem je, da ljudje nimajo nobene dodatne odgovornosti za 'kako'. Večina
se zadovolji z mislijo, da so bili ljudje, ki se ukvarjajo z zdravljenjem,
imenovani za to početje s strani avtoritet. Dandanes na področju medicine
obstaja veliko bolj fanatično prepričanje v avtoriteto, kot je kdajkoli
obstajalo na verskem področju. Papeški odnos medicine, ne glede na njegove
različne oblike, se še vedno občuti v njegovi veliki intenzivnosti in se bo
še v večji meri izražal v prihodnosti. Za to, da je kaj takega mogoče in bo
tudi v prihodnje tako, ne moremo kriviti nestrokovnjake. Kajti oni ne
razmišljajo o teh zadevah ali jih ne skrbi za njih, razen če jih ne
prizadene osebno in ne trpijo zaradi akutnega primera, ki zahteva
zdravljenje.
Tako velik del prebivalstva mirno opazuje, medtem ko si
papeštvo medicine lasti vse večje in večje razsežnosti in se neopazno vriva
v stvari na vse možne načine. Ljudi ne zanima globlji pomen, ki je v resnici
za vsem tem. Ljudje samo opazujejo, medtem ko se sprejema ta ali ona
zakonodaja. Ljudje ne želijo imeti nobenega uvida v te zadeve. Po drugi
strani pa bodo vedno obstajali ljudje, ki so osebno prizadeti in si ne
morejo pomagati z običajno materialistično medicino – katere temelj jih
sploh ne zanima, ampak samo to, ali jih je mogoče pozdraviti ali ne – in se
zato obrnejo na ljudi, ki delajo iz okultizma – in spet jim je mar samo za
to, ali jih je mogoče pozdraviti ali ne. Te stvari se ne obravnavajo dovolj
resno, razen če so ljudje osebno prizadeti. Vendar pa je ravno to naloga
resničnega duhovnega gibanja, da prebudi zavest o tem, da mora obstajati še
nekaj več, kot samo egoistična želja po ozdravitvi; v resnici mora obstajati
znanje o globljih temeljih, ki so v ozadju omenjenih zadev, in to znanje je
treba predstaviti ljudem."
[5]
Sedanji čas ponuja številne dokaze, da večina ljudi ne želi biti
odgovorna za lastno zdravje. [6] To je eden od
glavnih vzrokov za naraščajoče število bolezni v bogatih družbah, kjer
bi pričakovali ravno nasprotni trend zaradi splošnega bogastva in visoko
razvitih zdravstvenih storitev. [7] Vendar takšno
stanje ni presenetljivo, če primerjamo sodobno življenje z življenjem v
preteklosti, ko so ljudje še vedno pripadali različnim etničnim
skupinam, ki so imele predpise o skoraj vseh vidikih življenja, vključno
z njihovimi moralnimi kodeksi in njihovo kulturo prehranjevanja.
Primerjajmo tak, iz naše perspektive precej avtoritativen tradicionalni
življenjski slog, z načinom življenja ljudi, ki živijo v sodobnem mestu.
Ljudje imajo sedaj veliko večje možnosti izbire, ki jih v preteklosti
niso imeli: npr. izbira poklica, partnerja, kraja bivanja, osebnih
moralnih vrednot, vrste prehrane, itd. To nam daje večjo svobodo, a nas hkrati v večji meri
izpostavlja napakam, samoprevaram in prestopkom. Tako lahko vidimo,
zakaj je raven naše svobode na koncu odvisna od ravni razumevanja
motivov za naše odločitve.
Prehrana sodi med tiste vplive, ki so ključnega pomena v zvezi z
ohranjanjem zdravja ljudi. Vendar pa vplivov različnih živil ne moremo
doumeti zgolj z materialističnega vidika; za to potrebujemo vseobsegajoč
holističen pogled. Mogoče boste ugovarjali: "Kako zaboga lahko nekdo
razume pravo naravo človeka in vseh možnih vplivov na zdravje ljudi iz
holističnega vidika? Kako je sploh mogoče upati, da bomo postali
svobodni, če se že na samem začetku takoj soočimo z neizmerno
kompleksnostjo svetovnega obstoja?" Morda je res videti brezupno, vendar
pa obstaja rešitev.
Rešitev je možna, ko prepoznamo, da nam ni treba vedeti vsega o
izobraževanju ali medicini ali prehranjevanju s ciljem, da izberemo
pravo izobraževalno metodo ali medicinsko terapijo ali dieto zase oz. za
svojo družino. Toda, če hočemo sprejemati pravilne odločitve, moramo
vedeti, kaj je bistveno! In to, kar moramo vedeti o zdravju in poreklu
bolezni, je vsebovano v obliki širokih slik, ki jih predstavlja duhovna
znanost. Vsak od teh slik služi kot neke vrste navigacijska karta,
znotraj katere lahko človek umesti specifične podrobnosti in na ta način
razume posledice specifične vrste terapije na lastno blaginjo in celoten
osebni razvoj. Na ta način smo sposobni videti nekaj, česar tisti, ki
imajo veliko znanja o specializiranih medicinskih področjih ne morejo
videti, če ne razvijejo takšnih širokih holističnih vpogledov.
Ta pristop ne izključuje vloge zdravnikov in drugih zdravstvenih
specialistov ali katere koli vrste komplementarnih in alternativnih
zdravilcev. Prav nasprotno, to nam omogoča, da cenimo vsako strokovno
znanje, ki je sposobno nuditi pomoč, kadar smo bolni. Vendar pa sem jaz
sam tista oseba, ki mora imeti nadzor nad procesom zdravljenja. Kajti "tisto kar živi
v nas, je v resnici višji božanski človek. Mi se občutimo prežeti s tem
bitjem, kot z živo prisotnostjo, za katero lahko rečemo: To je moj
notranji vodnik v meni. Vse tisto, kar lahko ustvarimo na področju
idealov in umetniškega ustvarjanja – kot tudi naravne zdravilne sile v
našem telesu, ki stalno izravnavajo in popravljajo poškodbe, ki nam jih
zadaja življenje – vse to ne izvira iz našega običajnega, racionalnega
uma, ampak iz globljih sil in moči, ki delujejo v nas. Ljudje včasih
pravijo, da izgub in poškodb, ki jih doživljamo v teku življenja, ne
bodo pomagale odpraviti zunanje sile, ampak da mora naš organizem sam
razviti svoje lastne prirojene moči zdravljenja. To, o čemer govorijo,
je pameten, blagodejni vpliv, ki deluje na nas. Iz tega istega vira
izhajajo tudi najboljše sile, ki nam omogočajo zaznavati duhovni svet."
[8] Ko mi postane jasno, da je vprašanje zdravja in izbire
morebitnih terapij hkrati tudi del mojega duhovnega razvoja, potem moram
pridobiti osnovno razumevanje posledic mojih odločitev. To je moja
resnična odgovornost. V nasprotnem primeru lahko izberem pot, ki je ne
bi izbral nikoli, če bi vedel za vse dolgoročne posledice moje izbire.
Ta spletna stran je nastala z namenom, da pomaga ljudem, ki hočejo
biti odgovorni za svoje lastno zdravje. Ta spletna stran nudi uvide, ki
so podlaga za resnično svobodne odločitve v domeni osebnega zdravja in
duhovnega razvoja. Temeljni prehranski principi omogočajo razumevanje
bistvenih arhetipskih odnosov med človekom in prehrano v odnosu do
širokega razpona človeških dejavnosti – ne le do vzdrževanja zdravega
telesa. In to je tisto, kar nam v resnici omogoča sprejemanje pravih
odločitev na tem zelo zapletenem področju našega obstoja.
