Inkarnacija Arimana – kdaj in kje?
Terry Boardman, 26. marec 2020
Prevod: Robert Križnar
Slovenska priredba: Brane Žilavec
Objava: 2. avgust 2021
EZOTERIČNI NIVO
♠ Če niste seznanjeni z antropozofskim razumevanjem sveta glejte opis
Osnovnih predpogojev za razumevanje ezoteričnih razlag.
Rudolf Steiner je v drugi polovici leta 1919 podal osem indikacij o inkarnaciji Arimana. Preden si ogledamo teh osem navedb, bi rad opozoril na nekatere njegove zgodnejše pripombe, ki jih je mogoče videti kot ‘predpripravo’. 16. julija 1918, na dan, ko so boljševiki usmrtili družino Romanovih v Rusiji, je Steiner govoril o »inkarnaciji arimaničnega duha« v Enricu Dandolu, ki je bil beneški vojvoda in vodja 4. križarskega pohoda leta 1204. To je bilo približno 700 let pred letom 1918. 700 let pa je približno ena tretjina od 2160, kar je dolžina trajanja posamezne kulturne dobe.
Le toliko o prvem namigu Steinerja o inkarnaciji, in sicer ne samega Arimana, ampak arimaničnega duha v beneškem Dandolu. Več kot leto kasneje je Steiner dejal: »Tako kot je bila na začetku 3. predkrščanskega tisočletja inkarnacija Luciferja in kot je v času Golgotskega misterija bila inkarnacija Kristusa, bo bila v 3. tisočletju, enkrat po našem sedanjem zemeljskem obstoju, zahodna inkarnacija bitja Arimana.« [1]
Tu je torej govoril ne le o duhu Arimana, ne le o tem, da bi Ariman zasenčil človeško bitje, tako kot v primeru Dandola, ampak o inkarnaciji samega Arimana; toda časovna navedba je nejasna: »v 3. tisočletju, enkrat po našem sedanjem zemeljskem obstoju.«
Tretje tisočletje je zelo dolgo – 1000 let, vendar se je Steiner odločil reči, da bo to nekje po našem današnjem zemeljskem obstoju, s čimer je očitno mislil bodisi svoje življenje bodisi življenje svoje generacije. Ob predpostavki, da bi Steiner sam lahko živel kot devetdesetletnik, bi se njegovo življenje končalo približno v letih okrog 1950. Njegovi najmlajši poslušalci bi morda lahko živeli do osemdesetih let. Zato se lahko vprašamo, zakaj je rekel »enkrat po našem današnjem zemeljskem obstoju«. To je zelo omejujoča fraza. Ta namiguje, da bo nekaj v ne tako daljni prihodnosti. Vendar je rekel tudi: v tretjem tisočletju. Ampak kdaj v tretjem tisočletju? Zdi se, da je v tem istem predavanju dal podrobnejši namig, ko je dejal: »Potek zgodovinskega razvoja človeka v skoraj šestih tisočletjih resnično razumemo le, če vidimo, da se na enem polu nahaja inkarnacija Luciferja, na sredini inkarnacija Kristusa in na drugem polu inkarnacija Arimana.« [2]
Ali to potem pomeni, da je Arimanova inkarnacija verjetna šele ob koncu 3. tisočletja, saj vemo, da je nekaj dni kasneje Steiner dejal, da se je Lucifer utelesil na Kitajskem v začetku 3. tisočletja pr.n.št. [3] Tako bi torej lahko uravnoteženo zrcaljenje obeh inkarnacij nakazovalo, da bi se moral v primeru Luciferjeve pojave na začetku 3. tisočletja pr.n.št., Ahriman pojaviti ob koncu 3. tisočletja, na primer okoli 2900. K temu vprašanju se bomo vrnili malce kasneje.
Tu so datumi osmih glavnih navedb Steinerja glede inkarnacije Arimana:
Skladno s tem je kasneje govoril o naši dobi kot o »arimanični okužbi, infekciji«. [4] In nekaj let kasneje je dejal, da se Ariman kot avtor pojavlja skozi človeške duše od osemdesetih let 19. stoletja in skozi vso 20. stoletje. [5] Ob tej priliki ni bilo nobene omembe o inkarnaciji v 3. tisočletju. Vendar je pred tem zelo jasno in nedvoumno izjavil: »In tako kot je obstajala telesna inkarnacija Luciferja in telesna inkarnacija Kristusa, tako se bo, še preden bo potekel samo del 3. tisočletja krščanske dobe, na Zahodu dogodila dejanska inkarnacija Arimana: Ariman v mesu.« [6]
Antropozof Hans Peter van Manen je napisal o tej izjavi: »Ali to pomeni takoj na začetku tretjega tisočletja – morda leta 2000 – ali pa lahko celo prej! Slednji primer bi pomenil, da bi se dogajanje utelešenja začelo pred tem, to je v zadnjih letih 20. stoletja, nato pa doseglo vrhunec in se zaključilo v prvih letih 21. stoletja. Po mojem mnenju nenavadno previden način uporabe teh besed kaže v smeri druge možnosti.« [7]
Van Manen je nadaljeval: »Vidimo torej, da se Lucifer in Ariman utelesita na začetku ‘njunega’ poedinega tretjega tisočletja, da mu na ta način ‘določita značaj’. Steiner ni dal natančnih prerokb, indikacij itd., ker je hotel ljudem pustiti svobodo ... da bi olajšal svobodno oblikovanje sodb na podlagi dejstev, ki jih lahko vsakdo preveri sam... Vsakdo lahko sam ugotovi, kako blizu je Arimanova inkarnacija na podlagi simptomov, ki jih je [Steiner] podrobno opisal.« [8]
Tukaj je torej odgovor Van Manena na prej zastavljeno vprašanje o 3. tisočletju: Začetek ali konec? Osebno se nagibam k sprejetju argumenta van Manena. Če se sedaj ozremo na znamenja priprav na Arimanov prihod v modernem času, ki jih je leta 1919 omenil Steiner, vidimo, da so to:
Nadalje lahko opazimo, da se je vse zgoraj omenjeno pojavilo po Steinerjevem času, skupaj s številnimi stvarmi, ki se jih bi njegovi sodobniki s težavo predstavljali, na primer atomske bombe in internet. Sam Steiner je dejal: »Ni zelo pogosto takšen čas, kakršen je bil v zadnji tretjini 19. stoletja, v katerem se je s tako izjemno hitrostjo razvilo nekaj tako posebnega, kot je arimanizacija.« [9] Poleg tega je dejal: »Človeški um bo postal zelo iznajdljiv na področju fizičnega življenja. In z razvojem te velike iznajdljivosti v fizičnem življenju ... bo postala mogoča in neizogibna fizična osebnost, v katero se lahko utelesi Ariman.« [10]
Arimanova naloga v 21. stoletju
V sedanjem času mora Ariman napredovati k svoji inkarnaciji, saj se od odprtja »vrat zaznavanja« [duhovnega sveta] leta 1899/1900 vse več ljudi prebuja v duhovno resničnost in vidi skozi ‘neprijetno atmosfero’ materializma. Poleg tega se je doba eterskega Kristusa že začela (okoli 1933) in bo leta 2033 dopolnila svoje prvo stoletje. Treti razlog je, da je Mihaelova doba že vstopila v drugo stoletje (1979) in Mihaelovi impulzi duhovnosti postajajo vse močnejši. Četrti razlog je, da bo leta 2029 peta poatlantska doba prešla iz svojega drugega (‘dualističnega’) obdobja (308 let: 1413-1721-2029) v svoje tretje (‘trinitarno’) obdobje. In peti razlog je, da postane človeštvo v 21. stoletju staro 21 let: to je za človeštvo ključno stoletje ega.
Če hoče Ariman človeku preprečiti, da bi ta ugotovil, da je njegov univerzalni ego eterski Kristus, mora to zagotovo storiti v tem stoletju, v tej (5. poatlantski) dobi. Če mu bo to uspelo, se človeštvo v tej poatlantski dobi (1413–3573) ne bo povezalo s svojim univerzalnim egom (s Kristusom) in človeška družba se bo degradirala v nekakšno totalitarno nočno moro: to bo varianta Francis Baconove nove atlantidske družbe v Benzalmu [11] – vladanje nad ‘ovcami’ s strani »duhovnikov-pastirjev misterijskega templja« 21. stoletja – s strani družbe paternalističnih oligarhičnih znanstvenikov, tehnokratov, poslovnežev in njihovih podložnikov v politiki, vojski in medijih. Naloga pete poatlantske dobe, dobe duše zavesti – da posamezniki razvijejo svojo avtonomijo, svoje zavedanje o sebi kot duhovnih bitjih in uporabijo svojo sposobnost razmišljanja na etični način – bi bila s tem popolnoma preprečena.
Astronomska znamenja o prihodu Arimana
Oglejmo si sedaj nekaj nebesnih znamenj za obdobje od 1979 do 2054, ki še dodatno podpirajo verjetnost, da se bo Arimanova inkarnacija zgodila v 21. stoletju in je torej dejansko neizbežna: 1979 je bilo 21 let pred vstopom v 21. stoletje. 26. februarja 1979 je Pluton vstopil v notranjost Neptunove orbite in se do marca 1999 približal Soncu, tako da je mu bližje kot Neptun. 26. februarja 1979 je prišlo do popolnega mrka Sonca v ozvezdju Vodnarja. [12] Med mrkom je Lunina senca prešla čez goro Svete Helene na severozahodu ZDA. 20. marca 1980 je ta vulkan povzročil potrese. 18. maja 1980 (krščanski praznik vnebohoda) je nato prišlo do velikega izbruha.
Desetletje osemdesetih let je bilo pod vplivom vrnitve Halleyjevega kometa, ki je bil tradicionalno povezan z materialističnimi impulzi. 4. maja 1989 (dan vnebohoda) se je Pluton v svoji 248-letni orbiti približal Zemlji in Soncu. V letih 1988-93 se je dogodila trikratna konjunkcija (srečanje) Saturna, Urana in Neptuna. V letih 1990–91 je Jupiter v ozvezdju Dvojčkov (♊)nasprotoval Saturnu, Uranu in Neptunu v Strelcu (♐). 26. februarja 1998 se je Pluton približeval Antaresu, zvezdi v osrčju Škorpijona (♏), nato pa je bil popoln mrk Sonca v Vodnarju (♒). Skozi celo telo 1999 je Pluton ostal v povezavi s Škorpijonom skupaj z zvezdo Antares. Iz perspektive astrozofije [13] je srečanje Plutona z Antaresom v Škorpijonu zelo ‘temna’ kombinacija. 11. avgusta 1999 je prišlo do popolnega mrka Sonca. Senca tega mrka je prešla vse regije povezane s poatlantskimi kulturnimi obdobji, in sicer v obratnem vrstnem redu, začenši z Novo Škotsko v Severni Ameriki in s koncem v Bengalskem zalivu.
17. in 18. avgusta 1999 je bil ‘veliki križ’ v ‘fiksnih znamenjih’ (Bik, Lev, Škorpijon, Vodnar), ki so znamenja štirih evangelistov: Luka, Marko, Janez in Matej. Ta veliki fiksni križ je tradicionalno znan kot križ križanja. Očitno predstavlja izjemen izziv za vse ustaljene in zastarele oblike – fizično, socialno, čustveno in duševno. V naslednjih mesecih leta 1999 je bila Zemlja soočena z izjemno serijo naravnih katastrof – predvsem potresov, pa tudi poplav in neviht, ki so stoletje zaključile in nadaljevale vse do njegovega konca.
Slavni francoski astrolog iz 16. stoletja Nostradamus je v enem svojih najbolj znanih verzov o prihodnosti posebej navedel leto 1999. Običajno ni bil tako natančen glede določenih letnic.
V sedmem mesecu leta 1999,
Bo z neba prišel veliki kralj groze:
Da bi ponovno oživil velikega kralja Angolmoisa,
Ki bo pred in po Marsu vladal z
dobro srečo. [14]
Kakih 270 dni (obdobje človeške nosečnosti) po mrku, v prvem tednu maja 2000 in nadaljevanju vse do velike noči (23. aprila) in vnebohoda (1. junija), so bila razen Marsa vsa nebesna telesa, ki so tradicionalno povezana s človeško dušo (sem ne sodijo Uran, Neptun in Pluton), zbrana skupaj v sideričnem Ovnu (Oven=Jagnje božje=tropski Bik). To je bil izjemen stelij, [15] mogočna kozmična konferenca planetov, tradicionalno povezanih s človeško dušo. Mars (planet, ki je bil tradicionalno povezan z agresijo, hkrati pa tudi s pogumom in ki je bil po besedah Rudolfa Steinerja od 17. stoletja planet odrešilne dejavnosti Bude) je nato vodil celotno skupino iz sideričnega Ovna v ozvezdje Bika (tradicionalno znamenje Svetega duha). En planet za drugim so prehajali skozi opozicijo s Plutonom, ki je bil v povezavi z Antaresom (srcem ozvezdja Škorpijona) na drugi strani Zodiaka.
Na gornji sliki vidimo položaje 3. Maja 2000. Ampak ta slika prikazuje tropski zodiak, v katerem so vsi položaji planetov približno 23° premaknjeni glede na ozvezdje zodiaka. Za pozicijo ozvezdja si prosim predstavljajte, da je skupina planetov v Ovnu, Plutonu in v Škorpijonu. Zatem je 28. maja 2000, tik pred Vnebohodom, obstajala povezava Saturna in Jupitra (tradicionalno planeta preteklosti in prihodnosti).
Torej, od 11. avgusta 1999 (veliki križ v zvezdah stalnicah in popolni sončni mrk) do prvega tedna v maju 2000, je obstajala linija vseh tradicionalnih nebesnih teles, ki se nanašajo na človeško dušo, v opoziciji s Plutonovim srečanjem z Antaresom, s ‘srcem’ Škorpijona. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, ali je bilo to obdobje devetmesečne nosečnosti človeka, ki bo služil kot telesni nosilec Arimana.
Številke in sončev demon Sorat
Če se sedaj usmerimo našo pozornost drugam, bomo odkrili zanimivo dejstvo, da obstajajo samo tri leta, ki dajo število 666, če se delijo s 3, in sicer: 1998, 1999 in 2000:
To nas privede do 666-letnega ritma sončevega demona Sorata, ki je omenjen v 13. poglavju Razodetja sv. Janeza. Tu moramo opozoriti na očitno dejstvo, da leto 666 pripada 7. stoletju, 2 x 666, tj. leto 1332 pripada 14. stoletju, in 3 x 666, tj. leto 1998, čeprav ne pripada 21. stoletju, je izredno blizu, manjka mu le dve leti, in ima zagotovo močan vpliv nanj. Tako imamo tri faze, ki so enako pomembne v življenju odraščajočega človeka in v človeški zgodovini: 7-14-21. Steiner opiše Sorata kot močno bitje ‘arimanske narave’. Kot proti-inteligenca Soncu, ta sončni demon očitno na poseben način nasprotuje Mihaelu, sončnemu nadangelu, ki je po Rudolfu Steinerju v procesu vzpona do hierarhije Arhajev. [16] Steiner je Sorata identificiral zlasti z impulzom črne magije: v misteriju števila 666 se skriva skrivnost črne magije. Tako imamo na našem obzorju, tako rečeno, pojav ločevanja človeštva v daljni prihodnosti: na eni strani bodo tisti, ki bodo izbrali Kristusa in bodo na koncu postali beli magi, in na drugi strani nasprotniki, strašni oz. črni magi, ki ne morejo ubežati materiji. [17]
V času tretje ponovitve leta 666 se moramo spomniti, da je bila bojna zastava vitezov templjarjev Beaucéant, pravokotna zastava, sestavljena iz črnega kvadrata nad belim kvadratom (glej sliko 4). In kaj smo videli v času prehoda tisočletja, ki se je pojavilo iz kulturnega življenja angloameriškega sveta?
Dve veliki kinematografski trilogiji – filma Gospodar prstanov (The Lord of the Ring) in Matrica (Matrix), ki sta na zelo različna načina predstavila podobo, o kateri je govoril Steiner: ločitev človeštva na tiste, ki izberejo Kristusa, to je bele čarovnike, in na nasprotnike, na črne čarovnike, ki so povezani z materijo. Oba filma sta polna vzdušja neizprosno naraščajoče grožnje in pritiska – s strani strašnih temnih sil, ki skušajo prevladati nad celim svetom in zasužnjiti in/ali uničiti človeštvo – in to tik po letu 1998 (3 x 666). Nekaj let je trajalo, da sta filma od začetne zasnove prispela v kinematografe, zato lahko domnevamo, da sta bila ta filma leta 1998 bodisi v fazi načrtovanja bodisi v izdelavi.
Steiner je omenil, da je značilnost tretje ponovitve števila 666 pojav bitij, ki se bodo med nami gibala z nečloveškimi obrazi, kar bo obdobje pričetka delitve človeštva na dve, ne-rasni skupini ljudi – na moralno in nemoralno oz. amoralno človeštvo. Soratska gesta se bo po njegovih besedah začela kazati v zunanjem videzu nekaterih ljudi. Tu je en primer moškega v poznih devetdesetih, ki je želel svoje telo spremeniti v telo kuščarja, in švedskega rock pevca metalske skupine Dark Funeral; vokalisti teh skupin ne pojejo, ampak renčijo ali kričijo. Ta je sebe poimenoval Lord Ariman. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta s širjenjem interneta imeni Ariman in celo Sorat postali vse bolj in bolj poznani, zlasti med mladimi, ki pripadajo metalni rock sceni.
Biografija človeka, ki bo telesni nosilec Arimana
Sedaj lahko prispemo do prve ugotovitve, da je bil človek, ki bo služil kot telesni nosilec za Arimana, spočet avgusta 1999 v času ‘velikega križa’ in popolnega sončnega mrka; ta oseba je bila rojena devet mesecev pozneje v začetku maja 2000, v času srečanja sedmih planetov nasproti Plutona in v konjunkciji z Antares v Škorpijonu.
Leta 2003 je bil ta človek star tri leta, če predpostavimo, da se je rodil maja 2000: od maja 2000 do maja 2001 se je učil stati in hoditi; od maja 2001 do maja 2002 se je učil govoriti in od maja 2002 do maja 2003 se je učil misliti.
Na dogodke v letih 2000 – 2009 lahko pogledamo tudi iz naslednje perspektive. Leto 2008 je bilo njegovo deveto leto starosti. Deveto/deseto leto otrokovega razvoja je leto, ko Ariman zdrsne v podzavestno izkušnjo otroka. Mnogi otroci se začnejo spraševati, ali so njihovi starši res njihovi starši. Nastopi lahko jeza. 2008/9, 9. in 10. leto novega tisočletja, je zaznamoval gospodarski ‘cunami’, značilnost katerega je bil močan strah, da bodo gospodarska tla nenadoma odstranjena izpod naših nog. Verjetne okoliščine glede nadaljnega razvoja tega ‘telesnega nosilca’ so lahko naslednje:
V letih 2011–2012 je doživel svojo prvo vrnitev Jupitra v njegovem 12-letnem ciklu. V letih 2012-14 je prešel v puberteto. Vsi poznamo velike in pogosto burne spremembe, ki se lahko takrat zgodijo v otrokovem razvoju. Proti koncu pubertetnih izkušenj nosilca Arimana smo imeli leta 2014 stoletnico izbruha 1. svetovne vojne, ki se je začela v agoniji 20. stoletja. Ob tem času se je pojavila ukrajinska kriza in pričetek kmalu priznane druge hladne vojne med Rusijo in zahodom. Strašno prizorišče v tem večjem konfliktu je bila sirska državljanska vojna, ki je povzročila grozote brez primere, ki jih je zagrešila tako imenovana ‘islamska država’.
Naslednja štiri leta je bilo obdobje kopičenja napetosti med državami in znotraj njih, ne nazadnje tudi zaradi valov množične migracije, ki so se z bližnjega vzhoda pretakali v Evropo, katero so vedno bolj razjedale družbene krize. Konec leta 2018 smo videli stoletnico konca velike vojne, kar si lahko koncu koncev, vključno s sovjetsko revolucijo, predstavljamo kot velik dosežek in kot velik poraz za Arimana: Steiner je govoril o tem, kako je leta 1914 Ariman zameglil zavest približno 40 ljudem v evropskih pisarnah, ki so bili odgovorni za julijsko krizo, ki je privedla do prve svetovne vojne. Konec leta 2018 in prva polovica leta 2019 sta pomenila tudi prvo Lunino vozlišče [18] nosilca Arimana (18 let in 7 mesecev).
In končno, v letih 2020/21 bo ta oseba dosegla ‘odraslost’ – trenutek popolne inkarnacije ‘arimaničnega ega’. In v tem času smo doživeli zavajajočo manipulacijo z domnevno krizo medicinske pandemije, da bi dosegli popolno preobrazbo družbeno-ekonomskega reda; vsesplošna gesta te trenutne krize je krčenje: strah, omejitve in popoln nadzor v svetovnem merilu, začasna ukinitev svoboščin in človeških pravic – in vse to izredno hitro.
Trije mogočni darovi Urana, Neptuna in Plutona
Arimanovo ‘človeško’ dejavnost bi lahko vstavili v okvir astronomskih dogodkov ‘treh nebeških svečenikov’ – Urana, Neptuna, Plutona, njihovih orbit in nasprotij ter kvadratov iz leta 1781 (Uran), 1846 (Neptun), 1930 (Pluton). Prvi od teh treh nebeških ‘svečenikov’ je prišel k človeku v njegovem 18. letu, ko se je približeval svojemu 21. letu starosti (21. stoletje). Trije planeti so imeli darila dvoumne in najbolj zahtevne narave. Angleška beseda gift (darilo) je v nemščini Geschenk, toda Gift v nemščini pomeni ‘strup’.
Spomnimo se besed iz Iliade: »Pazite se Grkov, ki nosijo darila!« V letih po 1780, ko se je v zavesti prvič pojavil Uran in manipulacija z elektriko ter to, kar se imenuje politična revolucija, ni bilo nikogar, ki bi človeku rekel: »Pazite se trans-Saturnovih bitij [Urana, Neptuna, Plutona], ki prinašajo darila!« Človek je moral preprosto sprejeti darila, ker se je približeval svojemu prvemu luninemu vozlišču, ko se odpre okno usode in mu razkrije, da je njegova usoda, da postane svoboden – toda to se bo zgodilo le s soočenjem s strašnimi, spoštovanja zbujajočimi izzivi: Uran in elektrika v 18. stoletju, Neptun in elektromagnetizem v 19. in Pluton in atomska energija v 20. stoletju.
Leta 1846, v desetletju, ko je bilo po Rudolfu Steinerju v filozofiji največ materializma, je bil odkrit Neptun in elektromagnetna tehnologija je začela to, kar bo postala druga industrijska revolucija. Neptun je bil odkrit le 14 let prej, preden je človeštvo vstopilo v šestdeseta leta devetnajstega stoletja (1860), desetletje luninega vozlišča. To desetletje šestdesetih let ustreza starosti 18 let in 7 mesecev; to je starost, ko posameznik doživi svoje prvo lunino vozlišče. V tem času se je rodil Rudolf Steiner. 84 let po odkritju Neptuna je bil leta 1930 odkrit Pluton. 84 let je tudi dolžina Uranove orbite.
Tu ne gre samo za igranje s številkami. Predvsem se je treba osredotočiti na to, kaj pomeni za človeštvo odkritje teh planetov na nebu in vzporednih odkritij naravnoslovne znanosti na Zemlji ter kaj vsi ti dogodki pomenijo za razvoj zavesti človeštva med 18. in 21. stoletjem, kot tudi v kontekstu zadnjih 2000 let od Golgotskega misterija, kar obsega 21 stoletij človeškega ‘krščanskega’ razvoja. Z izrazom ‘krščanskega’ mislim ‘zavedanja Kristusa’ in ne ‘izpolnjenega s Kristusom’.
To so bila tri protislovna ‘darila’, s katerimi se je moral ukvarjati človek, ko je prestopil prag fizičnega sveta, ko je prešel mejo Saturna v svojem zavestnem znanju in se spustil v podnaravo atomskega uničenja materije in jedrskega sevanja. Ker smo prešli ta fizični prag, smo morali potem v letih 1899/1900 prestopiti tudi prag duše in duha. Pojavili so se številni možni vodiči, ki so nam razlagali nov svet, v katerem smo se znašli: Freud, Jung, Kandinsky in Dali, če naštejemo le štiri izmed njih; vendar pa je bil najbolj zanesljiv vodič Rudolf Steiner. Uran, Neptun, Pluton – elektrika, elektromagnetizem, atomska energija – te tri mogočne sile ali darovi so morali takrat priti k človeštvu, kot so svečeniki oz. kralji prišli do otroka Jezusa. Steiner je poudaril, da so trije modreci prinesli svoje darove duši otroka Salomonovega Jezusa iz Matejevega evangelija, ki je človeštvo spremljal skozi tisočletja njegovega razvoja. Zdaj se v 21. stoletju, v starosti 21. let, rojeva samostojnost človeštva, kar pomeni, da je človeštvo zdaj izzvano, da prevzame resnično globalno samozavedanje in se združi z eterskim Kristusom, ki je prisoten okoli celotne Zemlje in na voljo vsem; on nas ljubeče čaka, da se obrnemo k njemu. Kajti eterski Kristus je višji jaz človeštva. Kristus v meni – Kristus v človeštvu.
Kje se bo zgodila inkarnacija Arimana?
Prišli smo do vprašanja, kje bi se lahko dogodila inkarnacija Arimana. Iz Steinerjevih indikacij se zdi, da sta ZDA ali Kanada najverjetnejša lokacija za pojav utelešenja Arimana. [19] Poleg tega je Steiner dal še en namig, ko je skoraj v šali dejal, da bo morda ime Arimanovega nosilca ‘John William Smith’. [20] To očitno ne kaže na Francijo, Portugalsko, Španijo ali Norveško, ki so prav tako na zahodu.
Izstopajoča značilnost teh predavanj [21] je Steinerjeva primerjava Irske – tako rekoč dela ‘pristne dežele’, ki je ostala od Atlantide – z Ameriko, ki je na veliko načinov povezana s silo arimaničnega dvojnika. Ariman je seveda dejaven po vsem svetu, tako kot Lucifer, toda tako kot se človeški živčni sistem razteza tako rekoč povsod v človeškem telesu, pa je vseeno zbran v možganih, tako tudi ameriško celino lahko vidimo kot Arimanovo geografsko trdnjavo in tako rekoč kot bazo globalnih operacij. Enako velja za Luciferja in Kitajsko, ki je tako rekoč njegova trdnjava.
Leta 1917 je v drugem nizu predavanj [22] Steiner obširno govoril o arimanskem dvojniku, ki je povezan z našimi eteričnimi telesi, in o dejstvu, da se njegova aktivnost najmočneje okrepi na zahodu ameriškega kontinenta, kjer potekajo masivne gorske verige v smeri sever-jug blizu magnetnega severnega pola. Ne smemo pozabiti, da je bilo 1917 dejansko tisto leto, ko je z vstopom v prvo svetovno vojno ZDA postala svetovna politična sila. Nato se je novembra zgodila boljševiška revolucija. V tem letu so bila posejana semena rusko-ameriške bipolarnosti, ki je zelo močno pod vplivom Arimana in je prevladovala v 20. stoletju.
V Kaliforniji se nahaja Silicijeva dolina v dolini Santa Clara, nedaleč od San Franciska (Sveti Frančišek). Imena niso nepomembna. Santa Clara pomeni St. Clair, kar se očitno nanaša na svetlobo, pri čemer pomislimo na povezavo silicijevega dioksida s svetlobo in na način, kako je silicijev dioksid v Silicijevi dolini dejansko ‘primoran’, da ustvari svojstva integriranih vezjih in računalniških čipov. Prvotno špansko ime Los Angeles je pomenilo »vas naše gospe, kraljice angelov reke Porziuncola« . Vidimo lahko, kako se je to ime dobesedno arimaniziralo in skrajšalo zgolj v ‘LA’. Tako kot v Benetkah se arimansko in lucifersko srečujeta predvsem v Hollywoodu in v bližnji dolini San Fernando, središču svetovne pornografske industrije.
Nekatere značilnosti štirih zveznih držav jugozahoda – Utah, Kolorado, Arizona, Nova Mehika – so, da v vseh lahko vidimo značilno, okostju podobno, pogubno in življenju nevarno pokrajino, ki zbuja občudovanje. Narava v vseh pogledih je tu zelo prostrana, ne nazadnje to velja tudi za električne nevihte. V tej regiji, v Alamogordu v Novi Mehiki, pri 33° severne širine, je 16. julija 1945 eksplodirala prva atomska bomba na svetu; zanimivo je, da je bil test poimenovan ‘trojica’ (Trinity).
Na osnovi vseh gornjih argumentov lahko zaključimo, da se je inkarnacija Arimana že pričela in da je oseba, ki bo njegov nosilec, stara že 21 let in bo stopila na oder svetovnih dogajanj bodisi samostojno, bodisi prek zastopnika ali zastopnikov, najbolj verjetno od leta 2030 dalje, morda pa šele po letu 2040. Kjerkoli je ta oseba vstopila v življenje, verjamem, da bo dejansko geografsko prizorišče njegove odrasle dejavnosti vsaj v začetku jugozahod ZDA. Steiner je poudaril tri ključne lastnosti glede inkarnacije Arimana:
»Pomembno je, da človeštvo ne bo spalo skozi obdobje pojava Arimana.«
Za konec, Heinz Herbert Schoeffler je povedal, da je aprila 1922 v Stratford-upon-Avonu v Angliji Steiner na vprašanje o času njegove naslednje inkarnacije dal jasen odgovor: »Vrnil se bom čez 80 let in to seveda v Ameriki.« [23] Lahko se vprašamo: Če je temu tako in je bila osebnost, ki je bila Rudolf Steiner, rojena približno leta 2002, ali se ni morda vrnila zato, da bi spremljala človeštvo v njegovi – vse preveč nezavedni – pripravi na soočanje z Arimanom v človeški podobi?
OPOMBE
