Možna delitev človeštva zaradi d

Od začetka tako imenovane ‘korona krize’ se povečuje vtis, da je človeštvo manipulirano in ‘vodeno’ v določeno smer. Prav tako se lahko opazi, kako vedno bolj pomembno postaja to, kakšno predstavo o človeštvu imajo ljudje: ali so si že ustvarili mišljenje o bistvenih življenjskih vprašanjih npr. o zdravju in bolezni, smrti, resnici in laži oziroma o drugih osnovnih življenjskih temah. Zdi se, da postaja v vsakdanjem družbenem vzajemnem sodelovanju na splošno vedno bolj pomembno, da se pozna odnos ljudi do vseh teh vprašanj. Očitno je, da se lahko ljudje, ki živijo z mislimi o duhovnem svetu ali pa se verjetno ukvarjajo z duhovno znanostjo Rudolfa Steinerja, povsem drugače soočajo z aktualnimi dogodki v svetu in si bolj jasno postavljajo prioritete, kot pa to počnejo ljudje, ki imajo o svetu povsem materialistično predstavo.

Ta ugotovitev lahko vodi do vprašanja, kakšna bo nadaljnja pot človeštva v prihodnosti, ali se bo prepad med obema taboroma povečal in ali je mogoče sploh domnevati, da se dogaja začetna stopnja delitve človeštva.

Kam nas vodi ‘četrta industrijska revolucija’?

Klaus Schwab (rojen leta 1938 v Ravensburgu v Nemčiji) je ustanovitelj in predsednik Svetovnega gospodarskega foruma. Fundacija s sedežem v Ženevi je neprofitna organizacija, ki v Davosu gosti letni Svetovni gospodarski forum (WEF), na katerem se zbirajo vodilni mednarodni ekonomisti, politiki, intelektualci in novinarji.

Njegova knjiga iz leta 2016 Četrta industrijska revolucija (The Fourth Industrial Revolution) je bila mesece na seznamu uspešnic med poslovnimi knjigami. V njej Schwab razkrije, da je cilj te ‘četrte industrijske revolucije’ združiti digitalne, fizične in biološke sisteme. On verjame, da ta revolucija ne bo spremenila tega, kar počnemo, ampak bo spremenila same ljudi.

Knjiga se bere kot srhljiv znanstvenofantastični roman. Po Schwabovih besedah v samo nekaj letih ne bo več mogoče kupovati blaga in storitev, ampak jih le najeti. S popolnim nadzorom bo koncept lastništva zastarel. Vseprisotni algoritmi umetne inteligence (UI) bodo urejali zasebno in družbeno življenje. Za veliko večino ljudi ne bo več obstajalo nič takega kot je zasebna sfera. Prosto gibanje naj bi obstajalo le za cepljene ljudi. Drobni roboti (nano-roboti) v naših krvnih žilah naj bi prevzeli skrb za zdravljenje bolezni. Bolnišnice bi potem postale odveč. Meje človeške inteligence je treba premagati s čipi, vstavljenimi v možgane. Govori se tudi o reprogramiranju ‘protez spoznavanja’ in še veliko več, kar kaže, da se ljudi obravnava kot računalniške stroje, ki jih je mogoče ‘reprogramirati’ in ‘izboljšati’, kot se želi.

Kar zadeva to ‘izboljšanje’ ljudi, Klaus Schwab v svoji knjigi navaja: »Postopoma se zavemo, da (tehnologija) ponuja veliko več – pa tudi, da je iz vseh zgoraj navedenih razlogov za nas v igri veliko več, da smo na pragu radikalne spremembe sistema, zaradi katere se moramo ljudje nenehno prilagajati. Možno je, da bo vse to bolj polariziralo svet na tiste, ki pozdravljajo spremembe in tiste, ki jih zavračajo.

Nastala bo neenakost, ki daleč presega prej opisano družbeno neenakost. Ta ontološka neenakost bo ločila tiste, ki so se pripravljeni in sposobni prilagoditi, od tistih, ki se nočejo prilagoditi. Tako bo v bistvu opredelila zmagovalce in poražence v pravem pomenu besede. Zmagovalci imajo lahko koristi od nekaterih oblik radikalne človeške optimizacije, ki jih prinašajo določeni elementi četrte industrijske revolucije (na primer gensko inženirstvo), ki jih poraženci zavračajo. To bo ustvarilo nevarnost sporov med razredi in drugih sporov, ki bodo zelo drugačni od vsega, kar poznamo.«

Profesor Kevin Warwick je v svoji razvpiti transhumanistični [1] knjigi Jaz, Kiborg (I, Cyborg, 2002) bolj jasno opisal takšen pogled na ‘delitev človeštva’: »Ljudje se bodo sposobni razvijati z izkoriščanjem super-inteligence in dodatnih sposobnosti, ki jih ponujajo stroji prihodnosti, tako da se bodo povezali z njimi. Vse to kaže na razvoj nove človeške vrste, ki je v svetu znanstvene fantastike znana kot ‘kiborgi’. To ne pomeni, da morajo vsi postati ‘kiborg’. Če ste zadovoljni s svojim človeškim stanjem, lahko ostanete takšni, kot ste. Ampak morate biti opozorjeni – tako kot smo se ljudje davno nazaj ločili od bratrancev šimpanzov, tako se bodo tudi kiborgi ločili od ljudi. Tisti, ki ostanejo kot ljudje, bodo verjetno postali podvrsta. Dejansko bodo ti ljudje postali šimpanzi prihodnosti.«

Ariman kot pisec

Naj knjigi Klausa Schwaba in Kevina Warwicka zvenita še tako nadrealistično, jih je vsekakor treba vzeti resno. Ne smemo narediti napake, ki jo je naredila moja babica, ko je brala Hitlerjev Mein Kampf (Moj boj), kasneje pa je ob gledanju nazaj rekla, da ni verjela vsem norim stvarem, ki so bile napisane v tej knjigi. Če ‘vodilne osebnosti’ v politiki in gospodarstvu, kot je na primer Klaus Schwab, pišejo ‘nore stvari’, potem bi morali na stežaj odpreti ušesa in se spomniti, da je Rudolf Steinerja razkril, kako vse od Nietzschejevega Antikristusa naprej Ariman s pomočjo svojih privržencev piše knjige ter tako odkrito objavlja svoja stališča in cilje.

Poleg tega je Rudolf Steiner večkrat izjavil, da med današnjimi tipi ekonomskih vladarjev obstaja vse večji trend napredovanja najslabših med njimi na vse višje položaje. Pogosto gre za izbor manjvrednih tipov: »Pravzaprav je obžalovanja vredno, ko v sodobnih časih človek vidi, kako številen je pojav, da morajo ljudje s precej boljšo naravo spoštovati tiste, katerih narava je precej slabša – in to, kot da bi bili posebne avtoritete. To je splošen pojav. Spoštovane avtoritete res niso tisti, ki predstavljajo izbor boljših tipov ljudi.« [2]

V tem kontekstu je zanimiv tudi podatek, da je oktobra 2019 WEF Klausa Schwaba sofinanciral zloglasno konferenco Event 201 (Dogodek 201), ki je oblikovala in načrtovala izmišljeno pandemijo koronavirusa, ki je nato nemudoma izbruhnila v začetku leta 2020.

Že julija 2020 sta Klaus Schwab in Thierry Malleret izdala drugo knjigo z naslovom Covid-19: The Great Reset (Covid-19: Veliko resetiranje), [3] v kateri oba avtorja trdita, da Covid-19 ni nevarna bolezen. Kljub temu Covid-19 uporabljajo kot izgovor za družbene spremembe brez primerjave, ki so bile predstavljene pod zastavo ‘velikega ponovnega zagona’, kar lahko zagotovo štejemo kot uvedbo novega svetovnega reda s strani nekaterih ‘nadzorujočih elit’. Pravzaprav celo vidijo Covid-19 kot odlično priložnost za ‘veliko resetiranje’, s katerim naj bi se predstavil ‘pogumni novi svet’ in postal resničnost v korist bogatih elit. Priprave, ki so opisane v knjigi – ki se tičejo načrta samega – naj bi bile v celoti uresnične do leta 2030.

Če bi se vse to komu vseeno zdelo precej noro, pa lahko razmislimo tudi o tem, kar je Rudolf Steiner 3. januarja 1919 v Dornachu zelo odkrito povedal o razmerju med ‘pametnimi ljudmi’ in ‘norimi ljudmi’: »Lahko si je predstavljati, da nekdo smatra veliko tega, kar so t.i. ‘pametni ljudje’ že leta počeli, za čisto norost, in bi lahko mnoge od teh ljudi smatral za povsem nore; po drugi strani pa bi se mu lahko zdelo povsem razumljivo, zakaj ga smatra ta precej velika večina za norega, ker jim oporeka. Kajti v družbi norcev običajno norca ne štejejo za norca, ampak za človeka zdrave pameti.« [4]

Digitalna nesmrtnost

Avtorja Moritz Riesewieck in Hans Block v svoji knjigi Die Digitale Seele (Digitalna duša) pokažeta, da se digitalni razvoj ne ustavi pred ničemer. [5] Onadva trdita, da je treba celo smrt razumeti digitalno. V vmesnem času se intenzivno deluje na sestavljanju ‘digitalnega dvojnika’ iz osebnih podatkov in ‘digitalnih sledi’ oseb po smrti, da bi lahko na takšen način še naprej ‘komunicirali’ s pokojnikom.

Če se uporabnik interneta v svojem življenju odloči, da bi rad postal ‘digitalno nesmrten’, lahko to ‘nesmrtnost’ pripravi sam. To pomeni, da lahko že sedaj vse svoje življenjske podatke v realnem času pošlje tako imenovanemu ‘dvojniku’, tako da bo ta ‘dvojnik’ še naprej obstajal po njegovi smrti, in v katerem lahko pokojni tako rekoč ‘živi naprej’ – kar je materialistična, ‘tehnofilska’ [6] zamisel tega postopka.

Čaščenje umetne inteligence

Anthony Levandowsky iz Kalifornije je eden najboljših inženirjev na področju samo-vozečih avtomobilov. Pomagal je pri izgradnji Googlove flote in sicer kot soustanovitelj in glavni tehnični direktor. Velja za čudežnega dečka v robotiki in je zelo vpliven pri napredku samo-vozečih vozil v ZDA. Ustanovil je internetno cerkev, t.i. Cerkev pot prihodnosti, kjer namesto boga častijo umetno inteligenco. Njegov cilj je premaganje človeškega strahu pred umetno inteligenco in vključitev strojev/robotov v družbo. [7]

Vse to jasno kaže, da je ‘digitalni pogled na svet’ povsem materialistični pogled na svet, ki želi mehanizirati človeško dušo in združiti človeka z umetno inteligenco na transhumanistični način, tako da bo prav gotovo postalo zelo težko, da se bodo lahko ljudje po smrti ločili od Zemlje. Potreba po pravem čaščenju umetne inteligence kot božanske, kaže na arimansko in luciferično smer, v katero se vodi človeštvo.

V knjigi Digitalna duša lahko preberete naslednje uvodne stavke: »Očitno lahko le malo ljudi živi brez obeta nadaljnjega življenja duše po smrti. Še vedno nam primanjkuje nove (posvetne) zgodbe odrešenja. Milijarde ljudi še vedno niso zmogle v svojem življenju nadomestiti izgube smisla, ki je nastala, ko so zavrnili religijo. Obstaja velika vrzel, ki ni ušla pozornosti tehnoloških podjetij, ki to praznino vidijo kot priložnost za naslednjo veliko poslovno idejo. Na vidiku so milijarde potencialnih strank oz. kupcev, ki so odprti do novega, sodobnega sporočila, ki jih bo odrešilo neizogibnosti smrti. Nova podjetja po vsem svetu se podajajo v tekmo za ta ogromen trg – trg digitalne nesmrtnosti – ki je novo poglavje digitalne revolucije.«

Perspektive prihodnosti

Kaj pravi Rudolf Steiner, katerega duhovna znanost je človeštvu na voljo že več kot sto let, o življenju po smrti tistih ljudeh, ki so v svojem življenju razmišljali materialistično in želijo ohraniti zemeljsko zavest in Zemljo?

»Tukaj na Zemlji prevladujejo materialistične misli; karma tega je, da kot materialistična posledica v duhovnem svetu prevladuje tako rekoč ‘ozemljevanje’ duhovnih teles pokojnih.« [8] Pomen tega (s sklicevanjem na Rudolfa Steinerja) razloži Carl Stegmann v svoji knjigi The Other America [9] takole: »Kaj pomeni, da postaneš ‘prežet z nagnjenostjo do Zemlje’ (‘ozemljen’)? Ko se v teku življenja na Zemlji eterično telo tesno poveže s fizičnim telesom, izgubi lastno moč in silo oblikovanja ter prevzame ureditev ustroja fizičnega telesa. Eterično telo postaja vedno bolj togo in trdno. To je bistveni cilj arimaničnih sil. To je tudi cilj [arimaničnega] dvojnika v nas. Ljudje se na ta način priklenejo na sile Zemlje. Po smrti, ko ljudje zapustijo fizično telo, se eterično telo ne more razpustiti, ker še vedno obstajajo posledice urejenosti, ki vlada v zgradbi zemeljskega telesa – njegove trdnosti in zgoščenosti. Zaradi tega se takšne osebe ne morejo osvoboditi etrske okolice Zemlje, z namenom da bi se povzpele v višje sfere obstoja. Te osebe ostanejo dolgo časa vezane na Zemljo in morajo služiti Arimanu.«

Če živi človek nekaj časa s temi mislimi, potem pride do spoznanja, da obstajajo ljudje, ki bodo zaradi tovrstnih posmrtnih izkušenj izpadli iz razvoja, ki ga vodijo dobri bogovi, in bodo odslej ubirali druge poti. Ariman poskuša ločiti ljudi na Zemlji od bogov njihovega izvora, da bi si jih prisvojil za svoj planet, ki ga želi oblikovati pred koncem Zemlje. Ariman, ki je v mnogih pogledih prevzel to, do česar je bil upravičen bog Jahve in je s tem v svojem smislu tudi nadaljeval, se povezuje s silami starega Meseca.

Rudolf Steiner je podal naslednji opis: »In potem bo prišel čas, ko se bodo tisti, ki se oklepajo materialističnega razuma, združili z luninimi močmi in bodo skupaj z Luno obkrožali Zemljo, ko bo ta postala ‘odpadek’, ko bo postala truplo. Kajti ta bitja, ti ljudje, ki se hočejo popolnoma povezati z materialističnim intelektom, ne želijo nič drugega, kot nadaljevati z življenjem na Zemlji, ostati povezani z življenjem Zemlje; oni se ne želijo dvigniti na pravilen način od trupla Zemlje do tistega, kar bo v nadaljevanju postalo duša in duh Zemlje.« [10]

Stegmann piše o tem zelo resno: »Tu se soočamo z dvema svetovnima perspektivama, z dvemi razvojnimi možnostmi. Z globoko osuplostjo se soočamo z neskončno tragedijo v človeški evoluciji: človeštvo se bo razdelilo in (obe skupini) bosta šli vsaka svojo pot! Obstajali bodo tisti, ki bodo šli z umirajočo Zemljo, z zemeljskim truplom in se bodo tako spustili za eno stopnjo. Drugi pa bodo nadaljevali s pravo duhovno Zemljo z namenom, da bi dosegli višjo stopnjo človeškega razvoja. Ariman pripravlja tiste prve. Skupaj z njegovim pojavom na Zemlji bo to postala apokaliptična resničnost; slikovito rečeno: en del človeštva bo nosil na čelu znamenje zveri; drugi del pa bo na čelu nosil božje znamenje.« [11]

Kako se s tem ujema ideja zgoraj omenjenih transhumanistov, da naj bi ljudje, ki ne želijo povečati svoje zavesti z umetno inteligenco strojev – na primer s čipom, vsajenim v možgane – in ki ne želijo ohraniti svojega zemeljskega življenja z ‘blagoslovi tehnologije’, postali ‘šimpanzi’ prihodnosti?

V predavanjih Rudolfa Steinerja o Janezovi Apokalipsi je mogoče najti opis, kako je človeku po vstopu v fizični svet, »ko je preživel atlantsko poplavo, uspelo ustvariti in razviti sedanjo človeško podobo. To je resnična podoba božanskega vodstva, ki se odraža v Jazu, ki prebiva v človeku. Zgolj zaradi dejstva, da se je proti koncu atlantskega obdobja eterično telo združilo s fizičnim in so se sile eteričnega telesa preselile v fizično glavo, smo dobili naše sedanje človeško obličje, skozi katerega se izraža božji duh. Predpostavimo, da bi človek zanikal, da mu je duh dal človeško podobo. Potem ne bo uporabil telesa kot priložnosti, da pride do zavedanja sebe in da se ponovno poduhovi, ampak bo zrasel skupaj s telesom in ta mu bo postal tako všeč, da se bo v njem počutil kot doma. Ostal bo vezan na telo in se spustil v brezno; in ker ni uporabil moči duha, bo njegova zunanja podoba spet postala podobna njegovi prejšnji obliki. Človek, ki se spusti v brezno, bo spet dobil živalsko podobo. Tako bodo takšni ljudje postali to, kar smo že nakazali: tisti, ki svojega življenja v telesu ne bodo uporabili zgolj kot priložnost, da pridejo do zavedanja svojega Jaza, bodo sestopili v brezno in tvorili zlo raso. Odvrnili se bodo od impulza Jezusa Kristusa in bodo iz grdote svoje duše spet oblikovali živalsko podobo, ki jo je imel človek v prejšnjih časih; tam doli v breznu bo zlobna rasa z divjimi nagoni v živalski podobi. In ko bodo tisti zgoraj, ki bodo sami sebe poduhovili, ki bodo sprejeli vase Kristusov princip, razglasili to, kar imajo povedati glede svoje povezanosti z Jezusom Kristusom, se bodo od tam spodaj slišale besede in imena bogokletstva s strani tistih, ki želijo pobegniti stran od tega, kar se prikazuje kot duhovna preobrazba.« [12]

Po Rudolfu Steinerju je torej ravno obratno: tisti, ki se v prihodnosti ne bodo ločili od materializma, bodo morali ponovno sprejeti živalske oblike celo v svojem fizičnem telesu. Seveda gre za genialno potezo Arimaničnih sil, da ljudem vcepljajo idejo, da bodo, če se povežejo s tako imenovano umetno inteligenco, v veliki meri boljši od drugih ljudi, ki to zavračajo, in bodo imeli veliko več moči in denarja ter bodo druge pustili za seboj ali pod seboj kot tako imenovane ‘opice’. Še več, čaščenje umetne inteligence namesto Kristusa jasno kaže, kako močno že delujejo arimanične sile v našem času.

Bližajoča se delitev človeštva

Po navedbah Rudolfa Steinerja bo na začetku tretjega tisočletja res prišlo do fizične inkarnacije Arimana. Carl Stegmann je že leta 1991 napisal: »V prihajajoči inkarnaciji Arimana bodo postale možne številne duhovne vizije, ki so jih dolgo časa gojili Ariman oz. tisti, ki mu sledijo, a jim to dosedaj še ni uspelo. Kot bitje, utelešeno v zemeljskem telesu, mu bo uspelo narediti zemeljsko mišljenje neodvisno od človeških možganov, tako da bodo lahko ljudje odnesli s seboj to mišljenje v posmrtni svet. Ariman si je v teku stoletij prizadeval za to in z lastnimi napori bo to zanj delno izvedljivo. Ljudje, ki sledijo njegovi usmeritvi, naj bi po smrti ohranili svoje mišljenje; in ne le miselne sposobnosti, temveč tudi njihov spomin. Sposobni bodo vzeti s seboj tudi znanje, ki so si ga pridobili, in ga spopolnjevati. Potem bodo v stanju, da ohranijo svojo zemeljsko zavedanje sebe celo potem, ko njihovo fizično telo odpade. To ne bo zavedanje njihovega dejanskega ego bitja, ampak bo to omejeno zemeljsko-etrsko-zavedanje. Ti ljudje ne bodo mogli razviti svobodnega Jaza, ampak bodo namesto tega nekakšna zavestno razmišljujoča skupinska bitja, orodje Arimana. Postali bodo veliko močnejši od dosedanjih mrtvih pri vplivanju na ljudi na Zemlji in v ustvarjanju sil, ki delujejo uničevalno na svet. Skozi nezakonito delujoča bitja Lune, Venere in Merkurja na Zemlji, bo Arimanu nadalje uspelo v ljudi vnesti novo eterično telo, sestavljeno zgolj iz zemeljskega etra. To eterično telo bo nosilec brezvoljnega zemeljskega mišljenja, ki bo vzeto (po smrti) s seboj in ki bo nosilec spomina in novega samozavedanja po smrti.

Vse to bo omogočilo (arimaničnim) dvojnikom, da bodo ostali v ljudeh, ko ti prestopijo prag smrti. Dvojniki ne bodo več ogroženi z razkrojem njihove zavesti; le-ti ne bodo vodeni v smer, ki bi se lahko izkazala za njih nevarna; teh dvojnikov ne bo možno s pomočjo preoblikovanja zemeljske v kozmično zavest potegniti na pot, ki bi lahko postala za njih nevarna zaradi preoblikovanja zemeljske zavesti po smrti v kozmično zavest. Dvojniki lahko ostanejo le v eteričnem telesu, ki je postalo zemeljsko, in v zemeljskem mišljenju. Potem lahko ostanejo povezani z Zemljo in njenimi silami ter okrepijo mrtve v njihovem mišljenju in delovanju, ki je usmerjeno k Zemlji. Ljudje, ki igrajo vodilno vlogo pri uresničevanju Arimaničnih ciljev na Zemlji, na primer tisti, ki sodelujejo v okultnih skupinah, ki izvajajo starodavne kulte, bodo prvi, ki bodo dosegli Arimanično nesmrtnost.« [13]

Ali ni povsem možno, da bo oblikovanje ‘digitalnega dvojnika’ postalo ‘prepričljiv način’, da bodo številni ljudje postali del te ‘arimanične nesmrtnosti’? Potemtakem lahko domnevamo, da se delitev človeštva že pripravlja ali celo že močno napreduje, vendar pa se na to ljudje odzivajo na zelo različne načine.

Duhovna znanost kot nujnost sedanjega časa

Rudolf Steiner je vedno znova govoril o duhovnosti, ki prodira v našo peto poatlantsko kulturno dobo, o duhovnosti, ki jo mora človeštvo sprejeti, če se hoče izogniti večji katastrofi.

»Nesreča, ki se bo zgodila, če bo človek zavrnil prihajajoči veliki duhovni val, bo bila večja od vseh drugih nesreč. Naša resnična dolžnost do vseh duhovov sveta, ki so povezani z razvojem človeštva, je, da človeka seznanimo s tistim, kar danes nujno poteka podzavestno v duši vsakega človeka, preprosto zaradi sedanjih zakonov svetovnega razvoja. V dobi duše zavesti obstaja resnična potreba, da se to dogajanje ozavesti. Glede tega, kar se danes pojavlja kot močna družbena zahteva, je prav tako nujno spoznati, kaj se pravzaprav dogaja v človeških dušah. Kajti navzven postaja obstoj vse bolj podoben maski, vse bolj je njegova narava zgolj fenomen. Povsem možno je, da gre dandanes človek v njegovih duševnih izkušnjah mimo varuha praga in da zaradi današnjega neobrzdanega materializma potlači zavedanje o tem. Toda to, kar je potlačeno, kar ne postane zavestno, vseeno še vedno obstaja. Oseba gre mimo varuha praga, vendar skozi naravo sedanjega časa potlači to izkušnjo. Kako se ta potem prikaže, kakšno obliko le-ta lahko prevzame, lahko postane nekaj zelo drugačnega. To so lahko dejanja Lenina, lahko so dejanja kakšnega drugega revolucionarja (lahko je to ‘korona kriza’). [14] V sedanjem času se moramo zavedati in biti pozorni na to, da smo prišli v obdobje, ko se skozi zavajajoče impulze materializma izkušnje določenih duhovnih impulzov lahko navzven manifestirajo v obliki, ki ogroža človeštvo na najhujše možne načine.

Časi so zelo resni. In človek resnično upošteva te resne čase takrat, ko ima preprosto dovolj dobre volje, da išče razlago (zunanjih dogajanj) s svojim zdravim človeškim razumevanjem, s pomočjo tega, kar se lahko pridobi iz duhovnega sveta s posredovanjem prave duhovne znanosti.« [15]