Hrana kot ‘strup’

Vsa hrana, ki je dobimo iz živalskega, rastlinskega in mineralnega kraljestva, vsebuje v njej sile, ki pripadajo tem kraljestvom in zato delujejo v nasprotju s silami, ki oblikujejo človeško telo. Zaradi njene tuje narave je vsa hrana strupena za človeški organizem, dokler jo s pomočjo naših prebavnih dejavnosti ne preoblikujemo na primeren način. Sile naše individualnosti se dejansko krepijo s pomočjo teh aktivnosti razstrupljanja. Zdravje vzdržujemo z ohranjanjem ustreznega ravnotežja med našimi osebnimi močmi preobrazbe ter lastnostmi, jakostjo in količino zunanjih snovi in sil, ki vstopajo v nas preko hranjenja in pitja.

Uvodno branje:

ŠTIRIDELNA NARAVA ČLOVEKA

Vsa hrana je rahlo strupena za naš organizem

Eden od temeljnih pravil sodobne prehranske znanosti je, da je vsa hrana varna za uživanje, če se pri njeni pridelavi in pripravi upošteva vse higienske in varnostne predpise, ki preprečujejo "kontaminacijo hrane z bakterijami, strupenimi kemikalijami in tujimi telesi, kot so steklo, nohti ali insekti." [1] Velik poudarek je na tem, da se prepreči "razmnoževanje bakterij do nivoja, ki bi lahko povzročil zastrupitev s hrano [2] ... zaradi neprimernega kuhanja oz. predelave." [3] Ampak, če si želimo pridobiti ustrezno razumevanje povezave med hrano in zastrupitvijo, se moramo najprej vprašati: "Kaj je strup? Vsaka snov je lahko strup. To je zgolj vprašanje tega, kako snov vstopi v naše telo in koliko jo vnesemo vase ob določeni priliki. Voda je močan strup, če nekdo spije deset veder enega za drugim. Ljudje ne razmišljajo o tem, kako je beseda 'strup' relativna, kajti to je odvisno vedno od količine" [4] tega, kar zaužijemo. Seveda obstajajo snovi, ki so uvrščene na seznam strupenih snovi, zato ker poznamo njihove negativne učinke na žive organizme. Vendar pa so stvari bolj zakomplicirane glede strupenih učinkov snovi, ki jih uživamo vsakodnevno, kot so hrana in pijača. Zaradi tega se moramo seznaniti z določenimi faktorji, ki vplivajo na strupeno naravo prehranskih snovi.

V prehranskem principu POLNOVREDNA IN RAFINIRANA HRANA je podan kratek opis prebavnih dejavnosti v prebavnem traktu, ki je od sedem do dvanajst metrov dolga cev [5], ki se odvija skozi naše telo. V času, ki ga hrana prebije v prebavni cevi, ki sega od ust do tankega črevesja, je le-ta radikalno spremenjena s pomočjo procesov razkrajanja. In šele potem, ko je to preoblikovanje hrane končano, lahko del tega, kar smo zaužili, preide črevesno steno in se združi z našim limfnim in krvnim obtokom, ter na ta način preskrbuje hranilne snovi za naše telo. Kaj so skriti razlogi za vsemi temi predpripravami?

Eden od vzrokov se lahko odkrije v dejstvu, da "imamo v procesu prehranjevanja opravka z zunanjimi snovmi, zunanjimi elementi hrane, tj. z njihovo sestavo in ​​obliko, v kateri obstajajo v našem okolju. Tako dolgo, dokler bomo vztrajali v predstavi, da so te hranilne snovi večinoma mrtve – ali v najboljšem primeru masa, ki vsebujejo takšno vrsto življenja, za katerega običajno predpostavljamo, da je v rastlinah in drugih prehranskih sestavinah – se nam bo gotovo zdelo, kot da je vse, kar je potrebno, da se zunanje snovi sprejmejo v organizem kot hranilne snovi, da jih preprosto predelamo s pomočjo tega, čemur pravimo proces prebave v najširšem pomenu besede.

Mnogi ljudje si predstavljajo, da imamo opravka z neko neopredeljeno snovjo, ki jo zaužijemo kot hrano, da gre za dokaj nevtralno snov v odnosu do nas samih, ki – potem ko smo jo enkrat zaužili – le še čaka, da jo prebavimo. Vendar temu ni tako. Sestavine hrane, konec koncev, niso samo opeke, ki služijo kot neke vrste gradbeni material, s pomočjo katerega lahko zgradimo strukturo, ki smo si jo zamislili. Opeke so vključene v načrt arhitekta na katerikoli način, ki mu ustreza, saj v odnosu do zgradbe predstavljajo maso, ki je sama po sebi precej neaktivna. To pa ne drži za hranilne snovi v odnosu do človeka. Vsak delec snovi, ki ga imamo v našem okolju, ima določene notranje sile, ki so v specifičnem soglasju z zakoni narave. Bistveni element v katerikoli snovi je v tem, da ima svoje lastne notranje zakone, svoje lastne notranje aktivnosti.

Ko torej vnesemo zunanje hranilne snovi v naš organizem – ko jih tako rekoč vstavimo v našo lastno notranjo organizacijo – nam mora biti jasno, da te snovi na začetku preprosto ne privolijo v to, ampak poskušajo najprej vsiliti svoje lastne zakone, svoje lastne ritme in notranje oblike gibanja. Torej, če želi človeški organizem uporabiti te snovi za lastne namene, mora najprej uničiti tisto vitalno dejavnost, ki je tipična zanje. Da imajo te snovi zares svoje zakone, lahko človek občuti takrat, ko se na primer skozi njegova prebavila giblje močan strup. V takem primeru lahko kmalu začuti, kako ga je obvladal specifičen zakon, ki pripada tej snovi; človek lahko občuti, kako se zakoni tuje snovi uveljavijo. Tako kot ima vsak strup na splošno svoje notranje zakone, s pomočjo katerih izvaja napad na naš organizem, prav tako je z vsako snovjo, ki jo zaužijemo kot hrano. Hrana ni nekaj nevtralnega, ampak nekaj, kar hoče delovati v skladu s svojim ritmom. Ta ritem mora človeški organizem obvladati, tako da tudi v primeru hrane nimamo opravka zgolj z nekim nevtralnim gradbenim materialom znotraj človeškega ustroja, ampak moramo svojsko naravo tega gradbenega materiala najprej obvladati." [6]

Zaradi tega razloga ne moremo sprejeti hrane v naše telo v svojem prvotnem stanju. Če bi si neposredno vbrizgali v kri utekočinjeno vsebino zelo majhnega obroka hrane, bi si povzročil veliko škodo, saj bi naš imunski sistem to hrano zaznal kot tujek in jo posledično napadel kot nevaren strup. [7] To drži za vso hrano, ki prihaja iz zunanje narave, kajti "pretakanje zunanjega sveta v človeški organizem ima učinek zastrupljanja oz. uničevanja." [8] Zaradi tega se mora človek zoperstaviti strupeni naravi hrane v njegovem prebavnem traktu dokler ni le-ta ustrezno predelana. To dogajanje povzema naslednji arabski pregovor: "Prehranjevanje povzroči, da zbolimo, in prebava nam povrne zdravje." Tu se nam razkriva ena od pomembnih skrivnosti prehranjevanja: Vsaka hrana je za nas najprej strupena, dokler jo ne razstrupimo s pomočjo prebave!

Individualna moč v nasprotju z zunanjimi snovmi in silami

V našem vsakdanjem življenju jemljemo vase snovi brez premora – "mi dihamo in jemo in tako vsrkavamo vase zunanji svet. Vendar pa se moramo jasno zavedati, da je vse, kar človek jemlje iz zunanjosti, nekaj, kar v resnici ne bi smelo tvoriti del njega. V svetu obstajajo številne napačne predstave, ki se nanašajo na to vsrkavanje snovi in sil iz zunanjega sveta. V resnici je vse, kar jemo, rahlo strupeno. Kajti bistvo življenja je v tem, da jemljemo vase hrano in da ji ne dovolimo, da bi se v celoti združila z nami: mi ji nudimo odpor in življenje se dejansko sestoji iz tega, da nudi odpor oziroma obrambo. Seveda so snovi, ki jih jemljemo vase v obliki hrane tako rahlo strupene, da smo sposobni, da jim nudimo odpor. Kajti, če zaužijemo resnični strup, nas bo le-ta uničil, ker nismo sposobni, da bi se ubranili pred njim." [9]

Ko se prepozna strupeno naravo naše vsakdanje hrane, bi morda nekdo iskal rešitev v radikalnem zmanjšanju vnosa hrane. Vendar to ni prava rešitev, saj "lahko vidimo, da celoten človeški organizem pridobiva v svoji moči, ko se upira elementom v svojem okolju. Te sile odpornosti se razvijajo ob vsakem času in v vseh krajih. Lahko bi celo rekli, da je ves zunanji svet 'strup' za človeka. Ne glede na to ali je izvor 'strupa' neposreden ali posreden, ali gre za snov ali silo, strup se vnese v organizem in se ga prebavi ter premaga. Na ta način se bogatimo, razvijamo in krepimo." [10]

Če uporabimo ta uvid na področju prehrane, lahko s pomočjo duhovne znanosti odkrijemo, "da je celoten človeški organizem zgrajen izključno iz stvari, ki so bile prvotno strup. Mi smo si pridobili sposobnost, da jemo današnjo hrano tako, da smo se naučili razviti odpornost proti njenim škodljivim vplivom. Bolj, ko vnašamo na ta način vase snovi, tem bolj razvijamo našo moč. In bolj, ko zavračamo snovi iz narave, tem bolj slabotni postajamo v odnosu do nje. Karkoli smo torej sprejeli iz zunanje narave, nas krepi in je koristno za nas." [11]

Naše zdravje je odvisno od ravnovesja med našimi notranjimi silami preobrazbe in med močjo in značajem tuje narave prehranskih snovi, ki jih uživamo. Zatorej je nesmiselno, da se primerjamo z drugimi; vsak posameznik mora imeti dovolj moči, da preobrazi katerokoli hrano, ki jo je zaužil. Mi moramo izbirati takšno hrano, ki je primerna našim osebnim lastnostim in življenjskim okoliščinam. Mi moramo upoštevati kakovost tega, kar uživamo, zato ker imajo moderne metode proizvodnje hrane ogromne učinke na naravo hrane, ki nam je dostopna. In mi moramo vzeti bolj resno vprašanje ustrezne količine hrane, zato ker "lahko presežek hrane povzroči zastrupitev. Veliko število bolezni so dejansko obolenja povezana s prehranjevanjem – kar pomeni, da se v prehranjevanju ne upošteva dejstvo, da se glede na vrste živil lahko zaužije le primerne količine, če se jih hoče resnično prebaviti. Tako zelo blizu sta si prehranjevanje in zastrupljanje." [12]

To je posledica "splošnega načela, da karkoli pristopa k človeku od zunaj, je treba v celoti predelati in preoblikovati v njegovi notranjosti. In če želimo skrbeti za zdravje ljudi, je bistvenega pomena, da razumemo, da ne sme ničesar vstopiti v človeka, kar bi ostalo takšno kot je bilo, ničesar, s čimer se ne bi mogel človeški organizem spoprijeti in le-to preobraziti, četudi gre za zelo majhno količino. To ne velja samo za odnos do snovi, to velja tudi za odnos do sil." [13] Na prehranskem področju je potemtakem vse odvisno od razmerja med količino tujih snovi in sil, ki vstopajo v naš organizem preko hrane in pijače, in našo osebno sposobnostjo za njihovo preoblikovanje. Če želimo ohranjati zdravje, moramo biti sposobni, da razstrupimo vse, kar zaužijemo iz dneva v dan. Mi moramo enostavno imeti dovolj osebne moči, da premagamo tujo naravo vseh snovi in sil, ki vstopajo v naš organizem preko prehranjevanja in pitja.

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

S pomočjo tega prehranskega principa lahko prvič razumemo, zakaj prehranjevanje lahko povzroči, da zbolimo, kajti to ne bi bilo mogoče brez obstoja tuje oz. strupene narave prehranskih snovi. To še posebej drži v primeru prehranskih intoleranc in alergij, kjer nekateri predstavniki medicinske znanosti odkrito priznajo, da ne vedo, zakaj imunski sistem človeka "začne nenadoma napadati določeno prehransko snov kot tuje telo". Odgovor je: Zato, ker je tujek za človeški organizem! Pravo vprašanje je: Kaj so osnovni vzroki, ki so pripeljali do stanja, ko človek ne more več razstrupljati niti 'vsakdanjega kruha'?

Dejansko obstajajo različni vzroki, ki prispevajo k temu, in različne stopnje obolenja, ki ga povzroči prehranjevanje (ki obsega hrano in pijačo):

Zavedati se moramo, da je slaba kakovost hrane posledica sodobnega 'kemičnega' kmetijstva in živilskega inženiringa, ki se je začelo razvijati sredi devetnajstega stoletja in postalo gonilna sila 'razvoja' po drugi svetovni vojni. Naša telesa se v tako kratkem evolucijskem obdobju ​​niso navadila in ne morejo ustrezno preobraziti takšne hrane, zato ker vsebuje snovi, ki še nikoli prej niso obstajale v človeški hrani. Poleg tega uporaba visoko razvitih tehnologij za predelavo hrane (kot je homogenizacija, mikrovalovi, itd.) dramatično spreminja notranjo strukturo prehrambnih izdelkov. Visoko število prebavnih težav in bolezni, prehranskih intoleranc in alergij dokazuje, da imajo ljudje resne težave s premagovanjem tuje narave sodobnih živil.

V primeru naravnih živil, ki jih ljudje uživajo že tisočletja, smo se nanje že privadili ter tako postali odporni proti njim. Kar se tiče naravne hrane, bi potemtakem morali biti sposobni prebaviti vso hrano, ki se je uporabljala v tradicionalni kulturi prehranjevanja, ki ji pripadajo naši predniki – seveda, v ustreznih količinah. Vendar pa se te količine razlikujejo od ene osebe do druge. Obstaja nekaj splošnih smernic glede ustreznih količin hrane v HOLISTIČNI PREHRANSKI 'PIRAMIDI', ki pa niso zavezujoče. Dejansko mora vsak posameznik najti količine, ki ustrezajo njegovim individualnim potrebam, ne glede na splošna navodila.

Posamezniki pa lahko razvijejo tudi nove sposobnosti za prebavo tistih naravnih živil, ki prihajajo iz drugih tradicionalnih kultur prehranjevanja. To je pomembno še posebej v primerih, ko oseba živi v tujini, ali če so njegovi starši različnega rasnega in/ali nacionalnega porekla. Na ta način postajajo ljudje močnejši, kajti s tem razvijajo nove sposobnosti, podobno kot v primeru, ko se naučijo novih ročnih spretnosti, kot so na primer šivanje, obdelovanje lesa, ali kuhanje. Na ta način se ljudje naučijo prebaviti nove vrste hrane in obenem krepijo svoj imunski sistem. Seveda to velja le za naravno hrano, in ne za človeške izume, ki bi jih lahko pogosto poimenovali 'imitacija hrane' oziroma 'prehranski ponaredek'.

   OPOMBE

  1. Richard A. Sprenger, The Food Hygiene Handbook, www.highfield.co.uk
  2. Sedaj se ne moremo ukvarjati s pomembno vlogo mikroorganizmov v naravi in posledično v prehrani. Ena od njihovih nalog je opisana v prehranskem principu DUHOVNO OZADJE SHRANJEVANJA HRANE. Glede tematike zastrupljanja je pomembno, da ne pozabimo, da mnoge vrste mikroorganizmov živijo v simbiotskem odnosu na človeški koži in znotraj prebavnega trakta (predvsem v debelem črevesju), vendar so nemudoma napadene s strani našega imunskega sistema, če preidejo v naše telo.
  3. Glej opombo 1
  4. Rudolf Steiner, vir neznan
  5. V različnih znanstvenih virih so navedene različne dolžine prebavne cevi. Dolžina 7 metrov je navedena v knjižici Understanding Food & Nutrition (The British Medical Association, 2003), medtem ko je dolžino 12 metrov navedena v knjigi Človeško telo (Tehniška založba Slovenije, 2001).
  6. Rudolf Steiner, Prague, 23.03.1911; Occult Physiology, www.rsarchive.org
  7. Pri intravenoznem hranjenju se uporabljajo prehranske formule, ki vsebujejo soli, glukozo, aminokisline, lipide in vitamine (Vir: Wikipedia/Parenteral nutrition, April 2013). To so iste vrste snovi, ki se običajno vsrkajo v krvni obtok v tankem črevesju, potem ko je hrana šla skozi procese razstrupljanja v prebavnem traktu. V primeru prehranskih formul je potemtakem razstrupitev dosežena v laboratoriju na umeten način.
  8. Rudolf Steiner, Stuttgart, 15.05.1908, www.rsarchive.org
  9. Rudolf Steiner, Dornach, 28.10.1921; www.rsarchive.org
  10. Gerhard Schmidt, The Essentials of Nutrition, Bio-Dynamic Literature, 1980
  11. Rudolf Steiner, citat vzet iz zgornjega vira
  12. Rudolf Steiner, Dornach, 23.01.1924; Drugs, Poisons, Suicide, Alcohol, Stimulants, Digestion, Foods in the Light of Spiritual Science, odlomki iz del Rudolfa Steinerja; izbral, prevedel in izdal Richard Lewis, ZDA, brez datuma
  13. Rudolf Steiner, Hamburg, 27.05.1910; www.rsarchive.org