Hrana in poživila

Uživanje hrane stimulira procese regeneracije telesa, ki se odvijajo pod pragom našega zavestnega življenja, še posebno v obdobju spanja. Stimulansi spodbujajo različne odtenke naše zavesti, ki so vsi potrebni za cel spekter duševno-duhovnih aktivnostih, ki jih izvajajmo v teku dneva – obenem pa povzročajo delno uničenje fizičnega organizma. Tako se znotraj nas neprestano pretakata dva polarna tokova življenja – duhovno življenje in organsko življenje – ki učinkujeta na naš organizem v nasprotnih smereh. Naša naloga je, da dosežemo zdravo ravnovesje med procesi uničevanja in pomlajevanja s pomočjo ustrezne prehrane, modre uporabe poživil in prave količine dobrega spanca.

POLARNOST MED ORGANSKIM IN ZAVESTNIM ŽIVLJENJEM

Ena od najpomembnejših polarnosti v človeškem bitju je polarnost med organskimi procesi rasti, tj. procesi vzdrževanja in obnavljanja fizičnega telesa, in njegovim notranjim zavestnim življenjem, tj. življenjem zaznavanja, občutenja in razumevanja.

Obstajata dva organa, ki izražata to polarnost: jetra in možgani. Jetra so organ, ki ima od vseh človeških organov največjo moč regeneracije; jetra lahko ponovno zrastejo do svoje normalne velikosti, tudi če so bila do treh četrtin uničena. Ostali organi in telesna tkiva se lahko regenerirajo le s stalnim nadomeščanjem starih celic z novimi. Te nezavedne procese obnove lahko označimo kot človeško organsko življenje.

Na drugi strani imamo možgane. V njih najdemo živčne celice, ki so v glavnem izgubile sposobnost obnavljanja. [1] Možgani s pripadajočimi čutili so sedež mentalnih aktivnosti in čutne zaznave. V duhovni znanosti se te dejavnosti smatrajo za dejavnosti človeškega duhovnega življenja oz. za zavest.

Če pogledamo novorojenčka, lahko vidimo, da sta ta dva organa najbolj prevladujoča. [2] Jetra so največji organ v njegovem trupu. To ni presenetljivo, saj je otrokova glavna dejavnost spanje in rast.

Prav tako lahko vidimo, da je glava otroka zelo velika glede na druge dele telesa. To ima smisel, če vemo, da ima otrok zelo pomembne naloge v svojem budnem življenju: mora spoznati svet okoli sebe in mora se naučiti govoriti ter razmišljati. V ta namen uporablja čutilne organe za vid, sluh, vonj in okus, kot tudi svoje možgane – in vse to se nahaja v glavi.

Polarnost med organskim in duhovnim življenjem se izraža na naslednji način: Čez dan smo budni v naši glavi – naše zavestno življenje je zelo aktivno. Tudi če se ne premikamo veliko, smo zvečer utrujeni. Potem gremo spat in izgubimo našo zavest. Vendar se zjutraj počutimo spočite in osvežene. To je učinek organskih procesov regeneracije telesa, ki so dejavni med spanjem. [3]

Utrujeni postanemo zato, ker naše zavestne dejavnosti dojemanja, čutenja in razumevanja povzročajo destruktivne procese v našem telesu – pospešujejo procese razgradnje. Ti procesi so sestavni del našega organizma, vendar pa morajo biti v ravnovesju z izgrajevalnimi, tj. z regenerativnimi procesi. To ravnotežje dosežemo s pomočjo ritmične izmenjave med budnostjo in spanjem, z dihanjem in z ritmičnim vnosom hrane.

"Glavna značilnost razmišljanja je, da poškoduje živčni sistem, predvsem možgane; razmišljanje povzroči delno uničenje v možganih. Vsaka misel v možganih pomeni majhno uničenje v možganskih celicah (nevronih). Iz tega razloga potrebujemo spanje z namenom, da se ta proces uničevanja lahko popravi; med spanjem obnovimo, kar je bilo čez dan uničeno v našem živčnem sistemu in možganih zaradi razmišljanja." [4]

BISTVENA RAZLIKA MED HRANO IN POŽIVILI

Hrana vstopi v prebavni trakt, kjer se postopoma razgradi, preden se absorbira. [5] Ko snovi iz hrane vstopijo v telo, sprožijo mnogovrstne metabolične procese, pri katerih imajo najpomembnejšo vlogo jetra. Na tak način hrana vzpodbuja regenerativne procese fizičnega telesa.

Poživila (stimulanti ali stimulansi) se lahko absorbirajo neposredno skozi kožo, čutila in dihanje ali se lahko celo vbrizgajo v žilo. Če se vnesejo skozi usta, jih ni potrebno razgraditi tako kot se to zgodi s hrano; vse kar je potrebno je, da se raztopijo v telesnih tekočinah. Nato absorbirajo se skozi stene prebavnega trakta v krvni obtok. Stimulansi delujejo tako, da vplivajo na kemijo možganov, imajo spodbujevalen učinek na naše stanje zavesti. [6] To je razvidno v primeru mamil, kot so heroin, kokain, itd., ki spremenijo človeško zavest do dramatične stopnje. Vendar obstajajo številne bolj ali manj subtilne vrste poživil, ki prav tako vplivajo na kemijo možganov. To je razlog, zakaj so poživila tako privlačna in zakaj ljudje postanejo zlahka zasvojeni z njimi. Cena za zasvojenost je v tem, da se naše fizično telo izčrpava preko normalne mere. Če se poživila uporabljajo v pretirani meri, potem potrebujemo veliko življenjskih sil za popravilo škode narejene našemu fizičnemu telesu.

Snovi, ki imajo stimulativni učinek na naš živčni sistem so mineralne snovi. Najbolj pogosto so v obliki belega praška ali v obliki tablet oz. pilul, ki vsebujejo mineralne snovi. Obstaja nekaj izjem, kot so na primer alkohol [7] kava, in tobak, ki jih uživamo kot tekočino ali dim. Vendar so znanstveniki tudi v teh snoveh našli posebne kemične spojine, ki imajo dokazani stimulativni učinek na možgane (npr. kofein je glavni stimulant v kavi).

Poznamo različne skupine poživil z različnimi stopnjami spodbujevalnega učinka (od bolj do manj močnih): [8]

Prisotnost medicinskih zdravil (drog) na tem seznamu je morda za koga presenetljiva, ampak dejstvo je, da so zdravila mineralne snovi, ki spreminjajo kemijo možganov, tako kot druge oblike poživil. Zlahka lahko vidimo učinek, ki ga imajo na našo zavest antidepresivi ali antipsihotiki, medtem ko je pri drugih medicinskih zdravilih učinek na možgane bolj težko opazen. [11]

Stimulansi niso vedno samo negativni. Zdravstvene droge so lahko koristne, če se uporabljajo, kadar obstaja resnična potreba, če se uporabljajo v najmanjših možnih odmerkih in če ljudje ne postanejo od njih odvisni. Nekateri stimulansi, kot so zelišča in začimbe, so tudi del naše vsakodnevne prehrane. Bilo bi nesmiselno, da bi se jih izogibali samo zato, ker imajo stimulativni vpliv ​​na naše možgane. Včasih rabimo poživila, da lahko z njihovo pomočjo opravimo tisto, kar življenjske okoliščine zahtevajo od nas. Na koncu koncev gre predvsem za vprašanje, kako vzdrževati ustrezno ravnovesje med zavestnimi dejavnostmi, ki delujejo destruktivno in našo osebno močjo regeneracije.

PRAKTIČNI PREHRANSKI ZAKLJUČKI IN SMERNICE

V zahodnem svetu obstaja trend prekomerne mineralizacije hrane. To je razvidno v primeru konvencionalne pridelave hrane z uporabo aditivov oz. prehranskih dodatkov: umetnih konzervansov, arom in barvil. V večini primerov so to bodisi mineralne snovi, pridobljene iz različnih organskih virov, ali pa so narejene umetno s pomočjo kemične industrije. Po navadi se prodajajo v kot prašek. Kadarkoli uporabimo takšne aditive, dodamo živilu več mineralnih sestavin.

To je dogaja tudi v primeru prehranskih dopolnil, kadar so le-ta v obliki tablet. Nobene razlike ni, če so dopolnila narejena iz organskih virov ali ne, v vsakem primeru imamo opravka s kristalno snovjo, ki deluje stimulativno. [12] Vendar so nam na voljo tudi naravna prehranska dopolnila, kot so rastlinski eliksirji oz. izvlečki, sadni in zeliščni sokovi, zeliščne mešanice, morske alge, ribje olje, itd. Tudi posušena zelišča, začimbe in zeliščnimi čaji so tradicionalne oblike naravnih 'prehranskih dopolnil'. Če obstaja potreba za dodatne mineralne snovi in vitamine, potem je najbolje, da jih pridobimo v naravni obliki – tako kot je le mogoče.

V razvitih državah so v ponudbi tudi tako imenovana funkcionalna živila. To so živila, ki so 'obogatena' z določeno snovjo, za katera se smatra, da je koristna za človekovo zdravje (na primer pomarančni sok z dodanim kalcijem). To je še en poskus, da bi spremenili hrano v zdravilo – vendar ne na pravi način, kajti s tem dobimo manj hrane in več mineralov na naših jedilnikih.

Končni rezultat tega modernega trenda je, da ljudje v bogatih družbah jedo vse večje količine poživil – to je mineralnih snovi – bodisi v njihovi hrani ali poleg nje. Temu se lahko izognemo z uživanjem ekološke-naravne-polnovredne hrane. Biološka-ekološka hrana vsebuje več naravnih mineralov in ima veliko manj dodanih mineralov v obliki prehranskih dodatkov. Naravna hrana – kot so zelenjava, sadje, žita in stročnice – so bolj verodostojna in avtentična živila, kot hrana, ki je bila močno predelana, 'obogatena' s kemičnimi dodatki, primesmi, itd. Prvo vrsto hrane lahko še vedno imenujemo hrana, medtem ko je za slednjo izraz 'junk food' (junk pomeni slabše blago, stara šara, odpadki) – ki ga lahko prevedemo kot 'slaba hrana' – res zelo primeren, saj je to hrana zelo slabe kakovosti z visoko vsebnostjo poživil, ki povzročajo zasvojenost. [13] Polnovredna hrana ima veliko več mineralnih snovi, kot rafinirana živila. V primeru visoko rafiniranih oblik sladkorja, kot je recimo beli sladkor, imamo dejansko le še kristale sladkorja, medtem ko so vse preostale sestavine izgubljene.

   OPOMBE

  1. Nove raziskave na področju nevroznanosti so odkrile, da lahko možgani ustvarjajo nove nevrone tudi v starosti in ne samo v času odraščanja. To je nekaj, kar je bilo prej mišljeno, da ni možno. Vendar še vedno velja dejstvo, da se že obstoječi nevroni ne regenerirajo, tako kot je to primer pri vseh drugih celicah telesa, v največji meri pa v jetrih.
  2. Viri: Atlas of Human Anatomy, Cobham, UK, Taj Books, 2005; Anatomski atlas, Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije, 2006
  3. Organski procesi prenove delujejo v našem telesu tudi tekom dneva, vendar pa takrat, ko spimo, postanejo zares polno aktivni, saj se jim takrat ne zoperstavljajo destruktivni procesi naše zavestne dejavnosti.
  4. Rudolf Steiner, vir neznan
  5. Za opis kompleksnih večstopenjskih procesov razgradnje v prebavnem traktu glej dejavnosti rafiniranja hrane v prebavnem traktu
  6. Stimulanti imajo lahko različne učinke: nekateri spodbujajo aktivnost, drugi sproščajo, nekateri povzdignejo naše razpoloženje, drugi povzročajo depresijo, itd. Njihov učinek je odvisen od tega na kateri del živčnega sistema delujejo.
  7. Stimulativni učinek alkohola ni presenetljiv, če vemo, da nastane s fermentacijo sladkorja, ki ga najbolje poznamo po kristalni obliki, ko ga uporabljamo kot sladilo.
  8. Ta lestvica stimulansov po moči njihovega učinka je narejena zgolj z namenom, da prepoznate obstoj različnih karakterističnih razredov stimulansov. Učinek kateregakoli stimulansa je odvisen tudi od posameznika (kar je splošno znano v primeru alkohola), zatorej se ne sme smatrati te lestvice za absolutno veljavno.
  9. Danes obstaja veliko znanstvenih dokazov o stimulativnih lastnostih rafiniranega sladkorja in soli, kot tudi o njihovi močni zasvojevalni naravi. Zelo dober povzetek teh dokazov lahko najdete v knjigi The End of Overeating (Konec prenajedanja, David A. Kessler Penguin Books, 2009).
  10. Mineralna prehranska dopolnila imajo za svojo ključno sestavino kristalne snovi. Običajno so na voljo v obliki kapsul ali tablet. Kadarkoli imamo kristalno snov, imamo opravka z minerali, ne glede na to, ali se snov imenuje 'magnezij' ali 'C-vitamin', in ne glede na to, ali snov izvira iz mineralnega, rastlinskega ali živalskega kraljestva. Dokaz za zasvojevalno naravo prehranskih dopolnil se lahko najde v knjigi Elizabeth Wurtzel, More, Now, Again (Virago Press, 2003), kjer opisuje svojo zasvojenost Ritalinom, (psihostimulativno zdravilo). Ob neki priložnosti, ko ji je zmanjkalo Ritalin-a, se je hotela omamiti s prehranskim dopolnilom za hujšanje Fen-Phen. Njen komentar: "To ni nadomestilo za Ritalin, vseeno pa ima malce podoben učinek, tako kot vsa prehranska dopolnila."
  11. Bolj podroben opis o tem, kako medicinske droge vplivajo na stanje naše zavesti, je podan na naprednem nivoju te spletne strani v tekstu Nadčutni vplivi mineralnih zdravil.
  12. Vprašanje prehranskih dopolnil potrebuje bolj podrobno razlago. Za sedaj je dovolj, da se zavedamo, da mineralna prehranska dopolnila delujejo na enak način kot poživila: proizvajajo spremembe v kemiji našega živčnega sistema. Iz tega razloga bi jih morali uporabljati previdno, tako kot to velja za medicinska zdravila.
  13. Za dokaz, da moderna hrana povzroča zasvojenost glej opombo 9. V zadnjih letih so bili objavljeni tudi številni članki na to temo. Na primer Junk food ‘is as addictive as heroin and cigarettes’ (Slaba hrana povzroča zasvojenost tako kot heroin in cigarete), Daily Mail, 29.03.2010